Stališča ljudi o vlogi države blaginje pri skrbi za stare ljudi

doktorska disertacija

Lea Lebar (Avtor), Maša Filipovič Hrast (Mentor), Matic Kavčič (Komentor)

Povzetek

Zaradi staranja prebivalstva in demografskih sprememb postaja področje skrbi za stare ključno pri razvoju držav blaginje v prihodnje in eno osrednjih vprašanj politike, ki mora na eni strani zagotoviti v uporabnika usmerjene storitve ob sočasnem zagotavljanju finančne vzdržnosti. Cilj disertacije je identificirati stališča ljudi glede vloge države blaginje pri skrbi za stare ljudi in argumente, s katerimi stališča utemeljujejo. Pri tem primerjalno vključi štiri države, predstavnice štirih različnih režimov blaginje, tj. Nemčijo, Norveško, Slovenijo in Veliko Britanijo. Disertacija predstavlja doprinos k literaturi na področju sodobnega razvoja in sprememb držav blaginje ter področju raziskovanja stališč do posameznih vidikov in politik držav blaginje. Teoretsko izhodišče predstavljajo institucionalne teorije stališč do države blaginje, pri čemer se disertacija osredotoča na specifični sektorski področji dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Uporabljena je integracija metod raziskovanja, s primarno kvalitativno metodologijo, ki jo mestoma dopolni kvantitativna metoda za namene kontekstualizacije rezultatov. Podatki, ki jih uporabimo v empiričnem delu, so bili zbrani v okviru projekta Prihodnost držav blaginje: Evropa naših otrok (2015–2018). V postopku analize uporabimo refleksivno tematsko analizo po Braun in Clarke. Rezultati podprejo teoretsko pričakovano zaslužnost do prejemkov in storitev starih ljudi v vseh štirih državah. Stališča so v precejšnji meri utemeljena v preteklih značilnostih sistema; podpora je močnejša v socialdemokratskem (Norveška) in postsocialističnem (Slovenija) kontekstu, nižja v liberalnem (Velika Britanija) in spreminjajoča se v konservativno-korporativističnem (Nemčija) kontekstu. Poleg zgodovinske utemeljenosti ugotavljamo tudi določena netipična odstopanja od posameznih prvin režima blaginje, predvsem v kontekstu Nemčije in Norveške, ter tendence preusmeritve k okrepljeni vlogi trga in posameznika (Nemčija, Norveška in Velika Britanija) in k bolj poudarjeni vlogi družine (Nemčija in Norveška).

Ključne besede

država blaginje;staranje prebivalstva;stališča;pokojninski sistemi;dolgotrajna oskrba;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	[L. Lebar]
UDK:	364-783-022.314(043.3)
COBISS:	233112323
Št. ogledov:	96
Št. prenosov:	27
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Attitudes towards the role of welfare state in care for the older people
Sekundarni povzetek:	Population ageing and demographic change make the field of care for older adults a key issue for the future development of welfare states and one of the central policy issues where states need to provide user-centred services on the one hand while ensuring the financial sustainability of the system on the other. The aim of this dissertation is to identify people's attitudes towards the role of the welfare state in the care for older adults and the arguments they use to justify these attitudes. It compares four countries representing four different welfare regimes: Germany, Norway, Slovenia and the United Kingdom. The thesis contributes to the literature on the contemporary development and change of welfare states, as well as to research on attitudes towards specific aspects and policies of welfare states. The thesis applies institutional theories in the field of attitudes towards the welfare state in the context of the demographic change and ageing population. It focuses on the specific sectoral areas of long-term care and pensions. A mixed-method research approach is used, primarily emphasizing qualitative methodology, partly complemented by quantitative methods to contextualise the findings. The data used for the empirical work was collected as part of the project Welfare State Futures: Our Children's Europe (2015-2018). Democratic forums are analysed through a reflexive thematic analysis according to Braun and Clarke. The results support the theoretically expected deservingness for benefits and services for older people in all four countries. The attitudes are largely rooted in the historical characteristics of the system; support is stronger in social democratic (Norway) and post-socialist (Slovenia) contexts, lower in liberal (UK) and fluctuating in conservative-corporatist (Germany) contexts. Besides the historical basis, the analysis also identifies certain atypical deviations from specific welfare regime characteristics, particularly in Germany and Norway, with tendencies towards a stronger role of the market and individual (Germany, Norway, and the United Kingdom) and a more pronounced role of the family (Germany and Norway).
Sekundarne ključne besede:	welfare state;ageing population;attitudes;pension systems;long-term care;Socialna država;Staranje prebivalstva;Stališče (psihologija);Pokojnine;Dolgotrajna oskrba;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani:	244 str.
ID:	26216074