diplomsko delo
Katja Novak (Avtor), Sanja Berčnik (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava vlogo rejnic pri skrbi za rejniške otroke ter izzive, s katerimi se srečujejo v svojem vsakodnevnem delu. V teoretičnem delu je predstavljen sistem rejništva v Sloveniji, njegovi cilji in pravni okvir. Poseben poudarek je namenjen postopku pridobitve statusa rejnika, procesu usposabljanja ter vlogi rejnic pri vzpostavljanju stikov med rejniškimi otroki in njihovimi biološkimi starši. Prav tako raziskava osvetljuje sodelovanje rejnic z vzgojno-izobraževalnimi institucijami, predvsem vrtci, ter izzive, ki se pojavljajo pri vključevanju rejniških otrok v predšolsko vzgojo. Empirični del temelji na intervjujih s tremi rejnicami in socialno delavko, ki ima dolgoletne izkušnje z rejniškim sistemom. Raziskava se osredotoča na ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za rejništvo, na proces usposabljanja rejnic in njihovo oceno njegove ustreznosti, na odnose med rejniškimi in biološkimi starši ter na izkušnje rejniških otrok pri vključevanju v vrtce. Ugotovitve kažejo, da so motivi za odločitev za rejništvo raznoliki – osebne življenjske izkušnje, altruistični vzgibi, družinska podpora in finančna neodvisnost. Usposabljanje rejnic se je pri nekaterih izkazalo kot koristno, druge pa menijo, da bi moralo vključevati več praktičnih vsebin in priprav na konkretne izzive rejništva. Sodelovanje z biološkimi starši pogosto predstavlja izziv, saj starši niso vedno dosledni pri stikih ali ne kažejo interesa za odnos z otrokom, kar lahko vpliva na otrokovo čustveno stabilnost. Izkušnje pri vključevanju rejniških otrok v vrtce so bile različne. Medtem ko so bili nekateri otroci sprejeti brez težav, so se v drugih primerih soočali z diskriminacijo in nepravično obravnavo. Pomanjkanje razumevanja s strani strokovnih delavcev in vrtcev je v nekaterih primerih otežilo otrokovo prilagajanje in vključevanje v novo okolje. Rezultati raziskave poudarjajo pomen celostne podpore rejnikom in rejniškim otrokom. Ključni izzivi rejništva ostajajo izboljšanje usposabljanj za rejnike, boljša sistemska podpora pri vzpostavljanju stikov z biološkimi starši ter večja vključenost vzgojno izobraževalnih institucij v proces rejništva. Le s celovitim pristopom je mogoče otrokom v rejništvu zagotoviti stabilno in varno okolje, ki jim omogoča zdrav razvoj in občutek pripadnosti

Ključne besede

vloga rejnic;rejniški otroci;usposabljanje rejnic;biološki starši;sodelovanje z vrtcem;vključevanje v predšolsko vzgojo;sistemska podpora;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [K. Novak]
UDK: 364-782.42(043.2)
COBISS: 233425923 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 91
Št. prenosov: 10
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Preschool children in foster families
Sekundarni povzetek: This thesis explores the role of foster parents in caring for foster children and the challenges they face in their daily lives. The theoretical part presents the foster care system in Slovenia, its objectives, and legal framework. Special emphasis is placed on the process of obtaining foster parent status, training programs, and the role of foster parents in maintaining relationships between foster children and their biological parents. The study also examines the collaboration between foster parents and educational institutions, particularly kindergartens, and the challenges associated with integrating foster children into preschool education. The empirical part is based on interviews with three foster mothers and a social worker with extensive experience in the foster care system. The research focuses on the key factors that influence the decision to become a foster parent, the training process and its perceived adequacy, the relationships between foster and biological parents, and the experiences of foster children in kindergartens. Findings indicate that the reasons for choosing foster care vary, ranging from personal life experiences, altruistic motives, family support, to financial independence. While some foster parents found the training beneficial, others believe it should include more practical content and preparation for real-life challenges in foster care. Maintaining contact with biological parents is often challenging, as parents are not always consistent in their visits or show little interest in maintaining a relationship with the child, which can impact the child's emotional stability. Experiences with integrating foster children into kindergartens were mixed. While some children were accepted without difficulties, others faced discrimination and unfair treatment. A lack of understanding from educational staff and institutions in some cases hindered the children's adaptation and inclusion in a new environment. The research highlights the importance of comprehensive support for foster parents and foster children. Key challenges in the foster care system remain the improvement of foster parent training, stronger systemic support in maintaining contact with biological parents, and greater involvement of educational institutions in the foster care process. Only a holistic approach can provide foster children with a stable and secure environment that promotes their healthy development and sense of belonging
Sekundarne ključne besede: foster care;role of foster parents;foster children;foster parent training;biological parents;cooperation with kindergarten;integration into preschool education;systemic support;Predšolska vzgoja;Rejništvo;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Predšolska vzgoja
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (58 str.))
ID: 26240636