Slovenija v primerjavi z Norveško in Madžarsko
Povzetek
Čeprav ženske že dolgo aktivno sodelujejo na trgu dela in pogosto presegajo moške v
izobrazbeni strukturi, ostajajo njihove možnosti za zasedanje najvišjih vodstvenih
položajev še vedno omejene. Statistični podatki dosledno razkrivajo razhajanje med
formalno zagotovljeno enakostjo spolov in dejansko prisotnostjo žensk v strukturah
odločanja. Ta razkorak ni posledica pomanjkanja znanja ali sposobnosti posameznic,
temveč rezultat sistemskih ovir, kot so stekleni strop, spolni stereotipi, pomanjkanje mrež
podpore in neuravnoteženega usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, s
katerimi se ženske soočajo kljub formalni enakosti in postopnemu napredku na področju
zastopanosti. Analiza primerov treh držav, Norveške, Slovenije in Madžarske je razkrila
izrazite razlike v politični volji, kulturnih normah in sistemski podpori za spodbujanje
enakosti. Norveška je izstopala z visoko zastopanostjo žensk v vodstvu, podprto z
zakonodajnimi ukrepi, kot so spolne kvote. V Sloveniji se je napredek uresničeval
počasneje, kljub visoki izobrazbi žensk in formalni enakopravnosti. Na Madžarskem pa
so tradicionalni pogledi na vlogo žensk ter pomanjkanje politične zavezanosti bistveno
omejevali možnosti za enakovredno vključevanje. Primerjava je potrdila, da pravne
možnosti same po sebi niso bile zadostne, če jih niso spremljali učinkoviti mehanizmi za
odpravo sistemskih ovir. Raziskava poudarja pomen celostnega pristopa k spodbujanju
enakosti spolov, ki vključuje spremembe na zakonodajni, institucionalni in kulturni ravni
ter krepitev podpornih politik, ki ženskam omogočajo dejansko enakovredno
vključevanje v procese odločanja
Ključne besede
vodenje;vodilni položaji;ženske;spolna neenakost;primerjalna analiza;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2025 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta |
Založnik: |
T. Berden |
UDK: |
005.32-055.2 |
COBISS: |
247310851
|
Št. ogledov: |
0 |
Št. prenosov: |
7 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Representation of women in leadership positions: Slovenia in comparison with Norway and Hungary |
Sekundarni povzetek: |
Although women have long been actively participating in the labor market and often surpass
men in terms of educational attainment, their opportunities to attain top leadership positions
remain limited. Statistical data consistently reveal a gap between formally guaranteed gender
equality and the actual presence of women in decision-making structures. This gap is not due
to a lack of knowledge or abilities among women, but rather the result of systemic barriers
such as the glass ceiling, gender stereotypes, lack of support networks, and the unequal
balancing of professional and private life, which women continue to face despite formal
equality and gradual progress in representation. The analysis of three countries (Norway,
Slovenia and Hungary) revealed significant differences in political will, cultural norms and
systemic support for promoting equality. Norway stood out with a high representation of
women in leadership, supported by legislative measures such as gender quotas. In Slovenia,
progress has been slower despite women’s high educational attainment and formal equality.
In Hungary, traditional views on women's roles and a lack of political commitment significantly
limited opportunities for equal inclusion. The comparison confirmed that legal provisions alone
were insufficient without effective mechanisms for removing systemic barriers. The research
highlights the importance of a comprehensive approach to promoting gender equality that
involves legislative, institutional and cultural changes as well as the strengthening of support
policies that enable women to participate equally in decision-making processes |
Sekundarne ključne besede: |
Women;leadership;managerial positions;gender inequality;country comparison.; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak. |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (III, 49 str.)) |
ID: |
26522635 |