doctoral dissertation
Matteo Cerioni (Avtor), Thomas Andrew Nagel (Mentor), Dušan Roženbergar (Komentor)

Povzetek

Evidence of recent regeneration failures after large and severe disturbances in temperate forests across the world have sparked concerns regarding forest resilience and post-disturbance recovery dynamics under climate change. We here present ground-based empirical evidence of patterns and drivers of resilience of European temperate forests to large and severe disturbances and offer valuable insights into forest management. We show that European temperate forests are resilient to their current disturbance regime, with recovery in forest structure being more common than that of species composition. However, forest recovery was less likely after severe fire events than other disturbance agents. The most prominent environmental, biotic, and management-related drivers of post-storm recovery were, respectively, elevation, ungulate browsing, and the execution of salvage logging, all of which had a consistently negative impact on post-disturbance regeneration. Our results suggest that allowing natural recovery processes to unfold may be a preferable post-disturbance management strategy over costly measures, such as salvage logging and planting. However, management options should always be evaluated with consideration of the ecological and societal context-specific factors. Since disturbances are predicted to further intensify under climate change, we stress the importance of continued monitoring of forest recovery, in order to promptly inform adaptive management measures.

Ključne besede

forest resilience;stand-replacing disturbances;post-disturbance recovery;regeneration;environmental filtering;salvage logging;ungulate browsing;mixed forests;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [M. Cerioni]
UDK: 630*4:630*23(043.3)=111
COBISS: 241282563 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 122
Št. prenosov: 43
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Obnova in sposobnost okrevanja evropskih gozdov zmernega pasu po velikopovršinskih motnjah večjih jakosti
Sekundarni povzetek: Dokazi o nedavnih neuspešnih obnovah po velikih in intenzivnih motnjah v gozdovih zmernega pasu po vsem svetu so sprožili zaskrbljenost glede odpornosti gozdov in dinamike obnove po motnjah ob podnebnih spremembah. Predstavljamo empirične dokaze o vzorcih in dejavnikih sposobnosti okrevanja evropskih gozdov zmernega pasu na velike in intenzivne motnje, ki ponujajo dragocen vpogled v gospodarjenje z gozdovi. Smo pokazali, da so evropski gozdovi zmernega pasu sposobni okrevanja po trenutnem režimu motenj, pri čemer je obnova gozdne strukture bolj pogosta kot obnova vrstne sestave, pri čemer je bila obnova gozdov po hudih požarih manj verjetna kot po drugih povzročiteljih motenj. Najpomembnejši okoljski, biotski in z gospodarjenjem povezani dejavniki obnove so bili nadmorska višina, objedanje rastlinojedih parkljarjev in izvedba sanitarne sečnje, ki so vsi v vseh primerih negativno vplivali na obnovo po motnjah. Naši rezultati kažejo, da je uporaba naravne obnove lahko boljša strategija upravljanja po motnjah kot dragi ukrepi, kot sta sanitarna sečnja in saditev. Kljub temu je potrebno primernost posameznih ukrepov upravljanja gozdov po večjih motnjah vedno ocenjevati ob upoštevanju ekoloških in družbenih dejavnikov. Ker se bodo motnje zaradi podnebnih sprememb predvidoma še okrepile, poudarjamo pomen stalnega spremljanja okrevanja gozdov, da bi upravljalci lahko hitro uporabili prilagojene ukrepe upravljanja gozdov.
Sekundarne ključne besede: sposobnost okrevanja gozdov;motnje, ki zamenjajo sestoje;obnova po motnjah;pomlajevanje;filtriranje okolja;sanitarna sečnja;objedanje rastlinojedih parkljarjev;mešani gozdovi;
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 146 str., [8] str. pril.))
ID: 26719594