nevropsihološki korelati kognitivnega uravnavanja hrepenenja po hrani
Povzetek
Osrednja tema pričujoče naloge je regulacija hrepenenja po hrani. V današnjem času, kjer se soočamo z epidemijo debelosti, je to ena izmed tem, ki lahko pomaga osvetliti ta problem. Eden izmed dejavnikov, ki še posebej prispeva k razvoju debelosti, je okolje, v katerem danes živimo, t. i. obesogeno okolje. V obesogenem okolju je prisotno obilje prehranskih dražljajev, zato je pomembno razumeti, kako se posamezniki nanje odzivajo. Eden izmed odzivov na prehranske dražljaje je hrepenenje po hrani, ki ga lahko posamezniki regulirajo. Kot učinkovita intervencija v dosedanji literaturi izstopajo kognitivne strategije regulacije, ki se lahko prilagodijo posamezniku in njegovem okolju. V magistrski nalogi smo želeli raziskati, na kakšen način se spreminja hrepenenje po hrani glede na uporabo različnih kognitivnih strategij. Dodatno smo preverili povezavo med hrepenenjem in z dogodkom povezanimi potenciali (ERP), ki smo jih pridobili s pomočjo EEG. Posebej smo se osredotočili na LPP, ki odraža motivacijsko pomembnost dražljaja, pojavi pa se 400 ms po njegovi predstavitvi. Kot en dejavnik, povezan s spremembami amplitud LPP, nas je zanimala tudi samoporočana vznemirjenost. Udeleženci (N = 57) so se udeležili eksperimenta, med katerim so opazovali slike visokokalorične hrane med snemanjem signalov EEG. Prejeli so 4 navodila, ki hkrati predstavljajo 4 eksperimentalne pogoje. Dva sta brez kognitivne regulacije (ZDAJ in GLEJ), preostala dva pa sta pogoja kognitivne regulacije in vsebujeta razmišljanje o dolgoročnih negativnih posledicah uživanja visokokalorične hrane (KASNEJE NEGATIVNO) oz. dolgoročnih pozitivnih posledicah izogibanja visokokalorični hrani (KASNEJE POZITIVNO). Analiza podatkov je pokazala, da je bilo samoporočano hrepenenje po hrani znatno nižje v pogojih, kjer je bila prisotna kognitivna regulacija v primerjavi s pogoji brez regulacije hrepenenja. Preverili smo še, ali se zgodnje amplitude LPP spreminjajo glede na uporabo kognitivnih strategij, vendar nismo zaznali sistematičnih sprememb. Dodatno smo preverili povezavo med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočano vznemirjenostjo, vendar ni bilo značilnih korelacij. Z moderacijsko analizo smo preverili, ali vznemirjenost moderira odnos med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočanim hrepenenjem. Ta povezava je bila statistično značilna samo v pogoju GLEJ, kjer smo ob višjem nivoju vznemirjenosti zasledili močnejšo povezavo med samoporočanim hrepenenjem in spremembami zgodnjih amplitud LPP. Naši rezultati podpirajo kognitivno regulacijo kot učinkovito strategijo za obvladovanje (samoporočanega) hrepenenja po visokokalorični hrani. Hkrati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi sistematično raziskale dinamiko med subjektivnimi doživljanji in nevrološkimi procesi, s čimer bi lahko razvili bolj natančne in ciljno usmerjene intervencije.
Ključne besede
magistrska dela;reaktivnost na prehranske dražljaje;hrepenenje po hrani;kognitivna regulacija;
Podatki
| Jezik: |
Slovenski jezik |
| Leto izida: |
2025 |
| Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
| Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
| Založnik: |
[I. Popović] |
| UDK: |
159.96:613.2(043.2)(0.034.2) |
| COBISS: |
250035715
|
| Št. ogledov: |
0 |
| Št. prenosov: |
0 |
| Ocena: |
0 (0 glasov) |
| Metapodatki: |
|
Ostali podatki
| Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
| Sekundarni naslov: |
The role of cognitive strategies in the regulation of food craving |
| Sekundarni povzetek: |
The central theme of this thesis is the regulation of food cravings. In today's world, as we are faced with an obesity epidemic, this is one of the topics that can help shed light on this problem. One of the factors that particularly contributes to the development of obesity is the environment in which we live today, the so-called obesogenic environment. In an obesogenic environment, there is an abundance of food stimuli, so it is important to understand how individuals respond to them. One of the responses to food stimuli is food craving, which individuals can regulate. In existing literature, cognitive regulation strategies that can be adapted to the individual and their environment stand out as an effective intervention. In this master's thesis, we wanted to investigate how food cravings change depending on the use of different cognitive strategies. Additionally, we examined the relationship between cravings and event-related potentials (ERPs), obtained using EEG. We focused specifically on the LPP, which reflects the motivational significance of a stimulus and occurs 400 ms after its presentation. We were also interested in self-reported arousal as a factor associated with changes in LPP amplitude. Participants (N = 57) took part in an experiment, during which they viewed images of high-calorie foods while their EEG signals were recorded. They received four sets of instructions, which also represented four experimental conditions. Two were without cognitive regulation (NOW and LOOK), while the other two were conditions of cognitive regulation, and involved thinking about the long-term negative consequences of consuming high-calorie foods (LATER NEGATIVE), or the long-term positive consequences of avoiding high-calorie foods (LATER POSITIVE). Data analysis showed that self-reported food cravings were significantly lower in conditions where cognitive regulation was present compared to conditions without craving regulation. We also examined whether early LPP amplitudes varied depending on the use of cognitive strategies, but did not detect any systematic changes. Additionally, we examined the relationship between early LPP amplitudes and self-reported arousal, but found no significant correlations. We used a moderation analysis to check whether arousal moderates the relationship between early LPP amplitudes and self-reported craving. This relationship was statistically significant only in the LOOK condition, where we observed a stronger relationship between self-reported craving and changes in early LPP amplitudes at higher levels of arousal. Our results support cognitive regulation as an effective strategy for managing (self-reported) cravings for high-calorie foods. At the same time, they highlight the need for further research that systematically investigates the dynamics between subjective experiences and neurological processes, which could lead to the development of more precise and targeted interventions. |
| Sekundarne ključne besede: |
master theses;reactivity to food cues;food cravings;cognitive regulation;Psihologija;Debelost;Način prehranjevanja;Univerzitetna in visokošolska dela; |
| Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
| Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
| Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 57 str.)) |
| ID: |
27220279 |