Povzetek

Poskusom utemeljevanja tržne ekonomije v pokomunizmu je imanenten neki temeljni paradoks: tržnost, ki je po definiciji mreža spontanih, organskih interakcij, naj bi zrasla pod zavestno kontrolo (politično) sproduciranih, primarno netržnih oranizacij. Če bo skušal delodajalski segment teh oranizacij - v občutljivem, dezintegriranem pokomunističnem družbenem kontekstu - uveljavljati strategijo tržnega fundamentalizma (brezkompromisnega zavračanja vseh omejitev profitabilne produkcije), bo sprožil konflikte in krizo, ki se lahko končajo v novem totalitarizmu. Po drugi strani pa lahko posnemanja nefundamentalističnih socialno-tržnih prijemov v istem družbenem kontekstu zaradi izhodiščnega omejevanja še nesproduciranih tržnih regulacij tudi usodno zgrešijo trg.

Ključne besede

industrijski odnosi;delodajalci;sindikati;kolektivna pogajanja;postkomunizem;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK: 3
COBISS: 15535197 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0352-3608
Matična publikacija: Družboslovne razprave
Št. ogledov: 1147
Št. prenosov: 249
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarne ključne besede: industrial relations;employer;trade union;collective negotiation;postcomunism;
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 63-72
Letnik: ǂLet. ǂ9
Zvezek: ǂšt. ǂ14
Čas izdaje: 1992
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;
ID: 36166
Priporočena dela:
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, ǂthe ǂrole of collective bargaining