Objektivnost ali arbitrarnost?

o možnostih in težavah standardizacije kvantitativnih kazalcev v slovenskem družboslovju

Slavko Splichal (Avtor), Franc Mali (Avtor)

Povzetek

Članek obravnava problem kvantificiranja kot socialne tehnologije, ki ima v znanosti za cilj standardizacijo (skupin) ljudi, organizacijo (znanstvenega) diskurza in enotnost znanstvene skupnosti. Značilen primer je raziskovanje znanstvene ustvarjalnosti in uspešnosti, še zlasti bibliometrično ocenjevanje kakovosti, pomembnosti in vpliva objavljenih znanstvenih del, ki po eni strani zadeva raziskovalce same, po drugi strani pa financerje oz. odločevalce. V preštevanju publicističnih enot v znanosti ni mogoče nedvoumno ločevati znanstvene aktivnosti, kakovosti, produktivnosti in napredka. Pri uporabi bibliometričnih metod se pogosto zanemarjajo razlike med posameznimi znanstvenimi področji ali pa sploh ni jasno določeno, kaj z njimi želimo meriti. Primeri sistemov bibliomteričnega ocenjevanja, ki se uveljavljajo v Sloveniji kot tipičnem primeru "majhne znanstvene skupnosti" (zaradi jezikovne ekskluzivnosti) pa vendarle kažejo, da je kvantificiranje kljub vsem pomislekom lahko neprimerno manj arbitrarno in pristransko kot subjektivno izvedensko ocenjevanje.

Ključne besede

bibliometrija;znanstvena politika;znanstveno delo;objektivnost;vrednotenje;bibliografije;publiciranje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	1999
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
UDK:	001.8
COBISS:	19455581
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	1174
Št. prenosov:	243
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Neznan jezik
Sekundarni naslov:	Objectivity or arbitrarines?
Sekundarni povzetek:	The article addresses the problem of quantification as a social technology that in science aims at the standardization of (groups of) people, organization of (scientific) discourse, and unity of the scientific community. A typical case is the investigation of scientific creativity and efficiency, particularly bibliometric assessment of quality, importance, and impact of scientific publications, which on the one hand concerns researchers and, on the other hand, financial subsidizers and decision makers. In enumerating bibliographic units, scientific activity, quality, productivity, and progress are not clearly distinguished. In the application of bibliometric methods, differences between specific scientific fields are often ignored or it is not clearly stated, what is the actual aim of research. Yet examples of bibliometric assessment in Slovenia, a typical "small scientific community" due to its linguistic exclusiveness, show that, despite all doubts,quantification is much less arbitrary and partial than subjective expert assessment.
Sekundarne ključne besede:	bibliometrics;science policy;scientific work;objectivity;evaluation;bibliography;publishing;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 893-911
Letnik:	ǂLet. ǂ36
Zvezek:	ǂšt. ǂ6
Čas izdaje:	nov./dec. 1999
Ključne besede (UDK):	science and knowledge;organization;computer science;information;documentation;librarianship;institutions;publications;znanost in znanje;organizacije;informacije;dokumentacija;bibliotekarstvo;institucije;publikacije;prolegomena;fundamentals of knowledge and culture;propaedeutics;prolegomena;splošne osnove znanosti in kulture;science and knowledge in general;organization of intellectual work;znanost in znanje na splošno;organizacija intelektualnega dela;methodology;znanstvena metodologija;
ID:	36394