"Glokalizacija" ali getoizacija lokalne demokracije?

Povzetek

V času, ko se ljudje v lokalnih in regionalnih enotah razvitih držav kot so-odgovorni vse bolj vključujejo tudi v reševanje nacionalnih in globalno-družbenih vprašanj, pravni red slovenske države prostorsko in vsebinsko zamejuje njihovo vlogo na ozko lokalne zadeve. Ker pa je "čisto" lokalnih zadev vse manj in se z delitvijo prejšnjih občin na več manjših še povečuje njihova zamejenost, to pomeni izhodišče za vse večje siromašenje lokalne samouprave. V okviru teritorialne organizacije slovenske države imamo torej bolj opravka z "getoizacijo", nekakšnim izprtjem, kot z "glokalizacijo",tj. razširjanjem in bogatitvijo lokalne demokracije. Danes se odpirajo nove možnosti za vključevanje ljudi z razširjanjem dostopnosti in z "neposrednostjo na daljavo". V Sloveniji pa gre za poudarjeno ločevanje med neposredno in predstavniško demokracijo, kakršno ne sodi v informacijsko dobo. V tem smislu postane razumljivejše ozadje konflikta, do katerega je prišlo v zvezi z zahtevo po razdelitvi koprske občine. Hkrati pa nam sedanje dogajanje na območju Slovenske Istre razkriva, kako se preživela državocentrična miselnost, na podlagi katere so oslabili vse ožje teritorialne enote, da bi utrdili državo kot celoto in jo ubranili pred zunanjo ogroženostjo, absurdno sprevrača v nasprotno.

Ključne besede

sociologija;prostorska sociologija;lokalna samouprava;lokalna uprava;teritorialna razdelitev;lokalizem;glokalizacija;Slovenija;Istra;Teritorialna organizacija;Lokalna demokracija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2000
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL - Univerza v Ljubljani
Založnik:	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
UDK:	316.4(497.4 Istra)
COBISS:	19948125
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	1471
Št. prenosov:	242
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Neznan jezik
Sekundarni naslov:	"Glocalisation" or getoisation of the local democracy?
Sekundarni povzetek:	In the time when people in local and regional units of developed countries as co-responsible increasingly take part in solving national and global social issues, the legal order of Slovenian state spatially and substantively limits their role to narrow local affairs. But "purely local" affairs are in decline and considering that the size of the municipalities was reduced, this implies the impowerishment of the local self-government. Thus what is happening within the territoral organization of the Slovenian state seems to be getoization, a kind of exclusion, rather than glocalization, i. e. broadening and enrichment of local democracy. Today, with broadening accessibility, new possibilities for direct involvement are opening up. However, in Slovenia a pronounced separation of direct and representative democracy has been established which does not fit the information age. In this context, the background of the conflict which appeared due to the demand of the constitutional court to (sub-)divide the municipality of Koper, becomes more understandable. At the same time, the present changes in the area of Slovenian Istria reveals how the obsolete state-centric mentality, which was the starting point of the weakenning all narrower territorial units in order to strenghten the unity of the country as a whole vis a vis the potential external threat, absurdly perverts into its opposition.
Sekundarne ključne besede:	sociologija;spatial sociology;local self government;local government;territorial division;localism;glocalization;Slovenia;Istria;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 413-436
Letnik:	ǂLetn. ǂ37
Zvezek:	ǂšt. ǂ3
Čas izdaje:	maj-junij 2000
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;social processes;social dynamics;družbeni procesi;družbena dinamika;
ID:	36452