Povzetek

Članek se ukvarja z razmerjem med sociološkim spoznanjem in procesom sociološkega spoznavanja. Oriše antične, renesančne in moderne segmente družbene misli. Skuša pokazati, da je bila v razvoju sociologije njena glavna razvojna vrlina humanizacija vednosti - torej postopno uveljavljanje posrednega, preverljivega, komunikativnega znanja o spremenljivih virih neenakostih v svetu. To znanje razblinja širjenje aksiomatskega uvida v absolutno socialno strukturo, ki pretežno terja le deduktivno elaboracijo.

Ključne besede

družbene vede;kognitivna znanost;teorije;epistemologija;Sociologija;Humanizacija znanja;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK: 316.276
COBISS: 20623197 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0352-3608
Matična publikacija: Družboslovne razprave
Št. ogledov: 1397
Št. prenosov: 285
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarne ključne besede: social sciences;cognitive science;theories;epistemology;
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 57-72
Letnik: ǂLet. ǂ17
Zvezek: ǂšt. ǂ36
Čas izdaje: apr. 2001
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;sociological points of view and trends;sociološka stališča in smeri;
ID: 36545
Priporočena dela:
, The University of Chicago Press, Chicago in London, 2002
, kaj prinaša sinteza dveh pristopov socioloških teorij? Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2001
, diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
, ni podatka o podnaslovu