Vpliv fiktivnih medijskih vsebin na kriminalistično in policijsko dejavnost

magistrsko delo

Boštjan Slak (Avtor), Bojan Dobovšek (Mentor), Igor Areh (Komentor)

Povzetek

Magistrska naloga s svojo vsebino prispeva k že sedaj obseženemu polju preučevanja vplivov medijev na družbo. Čeprav je v svojem smislu izrazito osredotočena na specifičen podžanr medijskih vsebin (kriminalistiko) in na specifičen segment družbe (kriminaliste in policiste), se njena vsebina razprostira širše, saj je pravzaprav nemogoče obdelati tovrstno tematiko na izrazito ozek način. Določena spoznanja o medijskem vplivu smo črpali iz raziskovanj o medijskem vplivu na politične, sociološke, kriminološke, umetnostne in ostale segmente človeške družbe ter jih aplicirati v kontekst kriminalistične dejavnosti. Naloga predstavi določene vplive medijev na procese razmišljanja in njihov posredni vpliv na policijsko ter kriminalistično dejavnost. Raziskuje možnost, da na kriminalistični proces občasno deluje oblika socialnega pritiska. Prav tako podaja teoretična izhodišča, da ko medijske vsebine delujejo čustveno in intenzivno (npr. spodbujajo agresijo), to v določeni mikro ravni lahko vpliva na pojavnost kriminalitete; ko delujejo inspiracijsko, vplivajo na modus operandi storilcev (npr. posnemovalci); v primeru, da medijske vsebine javnosti predstavljajo primarni vir, preko katerega se seznanjajo o kriminalističnih procesih, to vpliva na interakcijo med kriminalistom ali policistom in žrtvijo, oškodovancem ali pričo. Naloga tako odkriva, da so fiktivne medijske vsebine, ki prikazujejo kriminalistično dejavnost, izredno popularne. Njihova popularnost je zgodovinsko neomajna. In tudi vplivi (tako pozitivni kot negativni), ki naj bi jih tovrstne vsebine imele, se perpetualno pojavljajo. Zadnji v nizu medijsko povzročenega vpliva naj bi bil CSI-efekt, za katerega pa tisti, ki poglobljeno spremljamo tematiko, menimo, da mu kljub raziskovalni popularnosti manjkajo osnovne prvine definiranosti in konsenza, kaj sploh povzroča. Mi smo uporabili generičen pristop in navedli vse domnevne posledice. Empirično smo preverili (in ovrgli) eno izmed domnev CSI-efekta, ki pravi, da se tisti, ki pogosteje spremljajo fiktivne kriminalistične vsebine, štejejo za bolj izobraženi glede preiskovalnih postopkov. Pri tem opozarjamo, da je naša raziskava zgolj pilotske narave. Večje vrednosti, kot empirična ovržba ene izmed domnev, so bila spoznanja o problemih, s katerimi se srečamo pri raziskovanju tovrstne teme.

Ključne besede

policija;policijska dejavnost;kriminalistika;kriminalistična dejavnost;mediji;vplivi;raziskave;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2013
Izvor:	[Ljubljana
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	B. Slak]
UDK:	316.774:351.741(043.2)
COBISS:	2561002
Št. ogledov:	1818
Št. prenosov:	225
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Thesis with its content contributes to the already comprehensive field of media effect studies. Although focused on the specific genre of media content (criminal investigation) and on a specific segment of society (police officers and criminal investigators) its tenor is still wide as it is actually impossible to process such issues in a very narrow way. We have drawn certain cognizance from media effects on political, sociological, criminological, art and other segments of human society and applied it to criminal investigative context. We present some impacts of the media on the processes of thinking and what it means for activities of criminal investigation. We theorize about the possibility, that a form of social pressure occasionally influences the criminal investigation process. Thesis also provides a theoretical basis for the idea that a)when media content influences intensively or emotionally (e.g. de- or increases aggression), this can have a particular micro-level impact on the incidences of crime; b) when media serves as inspiration for the perpetrators (e.g. copycat), modus operandi is changed; c) if knowledge of the criminal investigative process is constituted primarily from fictional media, this affects the interaction between police officers and/or criminal investigators and victims, or witnesses. We stress, that the fictional media content that portrays criminal investigative activities is extremely popular. Its popularity has historically been unwavering. And the supposed effects (both positive and negative), of this kind of content are perpetually occurring. The latest in a series of media-induced effect is the CSI effect. But we, who follow these topics in depth, believe that despite its research and academic popularity it still lacks basic elements of definition and a consensus of what does it cause. Using a generic approach we listed all the alleged consequences. We empirically tested (and refuted) one of the alleged CSI effects, which states that those who most frequently watch fictional crime investigative shows consider themselves more educated regarding investigative procedures. We warn that our study is only a pilot. Maybe more valuable than empirical refutation of one of the assumptions are lessons learned about the problems we encountered in exploring the issue.
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	86 str.
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;sociology of culture;cultural context of social life;sociologija kulture;social sciences;družbene vede;public administration;government;military affairs;javna uprava;particular activities of public administration;posamične dejavnosti javne uprave;
ID:	80515