Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače

magistrsko delo

Polona Lotrič (Avtor), Tjaša Filipčič (Mentor), Janez Jerman (Komentor)

Povzetek

Višja kakovost življenja je pri ljudeh s poškodbo hrbtenjače močno povezana z njihovo ponovno integracijo v fizično in psihosocialno okolje. Vendar je ta integracija zahtevno in kompleksno vprašanje, saj zanje pomeni znova postati aktiven, pridobiti starostno, spolno in kulturno primerne vloge in družbeni status. Vključuje tudi neodvisnost in produktivno vedenje, kot del mnogovrstnih medosebnih odnosov z družino, prijatelji in drugimi ljudmi. Dokazano je, da k zgoraj omenjenemu po poškodbi hrbtenjače pripomore tudi ukvarjanje s športnorekreativnimi dejavnostmi, saj športno aktivni posamezniki v nasprotju z neaktivnimi poročajo o višji kakovosti življenja. V magistrskem delu smo ugotavljali povezanost med ukvarjanjem s športnorekreativnimi dejavnostmi po poškodbi hrbtenjače in subjektivno zaznano kakovostjo življenja oseb s paraplegijo. Sodelovalo je 62 anketirancev, od tega 31 športno aktivnih in 31 športno neaktivnih oseb s paraplegijo. Za obe skupini smo opravili analizo splošne ocene stanja, subjektivne ocene telesne in športnorekreativne aktivnosti, subjektivne ocene motiviranosti in ovir za športnorekreativne dejavnosti ter subjektivne ocene zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja. Primerjava podatkov je pokazala, da so subjektivne ocene zadovoljstva na vseh področjih kakovosti življenja višje pri tistih, ki se po poškodbi ukvarjajo s športnorekreativnimi dejavnostmi. Skupini se izmed vseh področij statistično pomembno najbolj razlikujeta na področju dobrega fizičnega počutja, najmanj pa na področju socialne vključenosti. Ne glede na statistično pomembnost so ocene zadovoljstva pri obeh skupinah na področju medosebnih odnosov, samoodločanja, osebnega razvoja in dobrega emocionalnega počutja višje, na področju dobrega fizičnega počutja, pravic, socialne vključenosti in materialne blaginje pa nižje. Analiza podatkov je pokazala, da športno aktivne posameznike s paraplegijo v primerjavi s športno neaktivnimi pogosteje motivirajo fizična kondicija, užitek, boljša kontrola teže in drže telesa, zdravje, pozitivne izkušnje z ukvarjanjem s športom, biti vzornik drugim s poškodbo hrbtenjače, spodbude drugih s poškodbo hrbtenjače, dostopnost športnih objektov, tekmovalne težnje in usposobljeni športni vaditelji. Obe skupini podobno motivirajo boljši in bogatejši socialni odnosi, višja samozavest, brezplačne vadbe in dobre možnosti transporta. Glavne ovire za športno udejstvovanje pri športno aktivnih posameznikih so okoljske, pri športno neaktivnih pa so v ospredju tako interpersonalne kot okoljske ovire.

Ključne besede

športnorekreativno udejstvovanje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[P. Jevšnik]
UDK:	376:616.8-009.11:796(043.2)
COBISS:	10388553
Št. ogledov:	1464
Št. prenosov:	116
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Subjective assessment of the quality of life of people with spinal cord injury
Sekundarni povzetek:	Higher quality of life in people with spinal cord injury (SCI) is heavily linked with reintegration in the physical and psychosocial environment. Still, this is a far more demanding and complex issue, because for people with SCI it requires that they become active again and reacquire their age, gender and culture related roles and social status back. It also involves the issue of independence and productive behaviour in many kinds of interpersonal relations with family, friends and other people. Additionally, it has been proven that in terms of quality of life, recreation and active life style significantly help after SCI, as active individuals contrary to those inactive report higher quality of life. The Master thesis has determined an important connection between staying active and recreation after SCI and the subjective assessment or opinion of the quality of life of paraplegics. 62 responded the questionnaire, of whom 31 active and 31 inactive paraplegics. We performed the analysis in both groups and analysed the general well-being and physical condition, subjective assessment of their physical activities and recreation participation, subjective opinion on their level of motivation and obstacles for recreation, as well as their subjective opinion of satisfaction in different areas of quality of life. Data comparison has shown that subjective well-being in all areas of quality of life is higher for those, who still pursue some sort of recreational activities after SCI. From all areas the two groups statistically differ the most in the area of physical well-being, and the least in the area of social inclusion. Regardless of statistical importance, the subjective satisfaction values in both groups are higher in areas of interpersonal relations, decision-making, personal development and emotional well-being, whereas lower in areas of physical well-being, rights, social inclusion and material well-being. Data analysis has shown that active individuals with paraplegia compared to inactive individuals are more frequently motivated by physical condition, pleasure, weight control and body posture, health, positive experiences in sports and recreation, being a role model to other people with SCI, encouragement from others with SCI, accessibility to sport facilities, competitiveness and qualified sports trainers. Both groups are similarly motivated by better and richer social relations, higher self-esteem, free workout programmes and good transport possibilities. The main obstacles for recreation participation for active individuals are environmental problems and for those inactive both intrapersonal and environmental obstacles.
Sekundarne ključne besede:	standard of living;paraplegic;sport;življenjski standard;paraplegik;šport;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. Ljubljana, Pedagoška fak.
Strani:	XV, 162 str.
ID:	8708424