Pomen kapnometričnih vrednosti pri razlikovanju srčnega zastoja zaradi asfiksije in primarnega srčnega zastoja

doktorska disertacija

Katja Lah (Avtor), Štefek Grmec (Mentor), Ivan Krajnc (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Uvod Razvoj službe za nujno medicinsko pomoč je omogočil boljšo oskrbo kritično bolnih. Prav tako so se začeli uporabljati novi postopki in metode, ki služijo tako boljši oskrbi bolnika kot raziskovalnemu delu. Velik napredek se je pokazal na področju oživljanja, ki je sedaj poenoteno s smernicami, ki jih izdaja ERC. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za uporabo kapnometrije med oživljanjem. Ugotovljeno je bilo, da med kardiopulmonalnim oživljanjem (KPO) delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) sovpada z minutnim volumnom srca in ima napovedno vrednost za razplet KPO. Zaradi preglednosti in uporabnosti so podatki predstavljeni kot Utstein poročilo. Cilji Cilji raziskave so bili: potrditev visokih vrednosti PetCO2 v prvi minuti pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije; dokazati, da visoke začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije nimajo napovedne vrednosti za povratek spontanega krvnega obtoka (PSKO), kot jo imajo pri primarnem srčnem zastoju; dokazati, da imajo vrednosti PetCO2, izmerjene v nadaljnjem poteku KPO, napovedno vrednost za PSKO tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije kot pri primarnem srčnem zastoju. Metode Prospektivna observacijska raziskava je bila izpeljana v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor in je obsegala dve skupini bolnikov: skupino bolnikov s primarnim srčnim zastojem (z začetnim ritmom VF ali VT brez utripa) in skupino bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije (z začetnim ritmom asistolija ali EABU). PetCO2 je bil izmerjen takoj po intubaciji in nato vsako minuto do prenehanja KPO. Za primerjavo začetne in nadaljnjih vrednosti PetCO2 med bolniki je bila uporabljena statistična metoda dvojni Student t test. Ostali parametri obeh skupin so bili primerjani s Student t testom in χ2 testom. Kontinuirane spremenljivke so bile opisane kot povprečne ± standardna deviacija (p < 0,05 je statistično značilna razlika). Rezultati V obdobju od junija 2006 do junija 2009 smo analizirali 63 bolnikov s primarnim srčnim zastojem in 51 bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije. Vrednosti začetnega PetCO2 so bile statistično značilno višje v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,7 ± 31,7 mmHg proti 33,9 ± 18,6 mmHg; p = 0,004). V skupini bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije ni bilo statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 ob primerjavi bolnikov z in brez PSKO (52,3 ± 27,3 mmHg proti 43,41 ± 34,9 mmHg; p = 0,313); v skupini s primarnim srčnim zastojem pa je bila statistična razlika v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih s PSKO ali brez značilna (34,69 ± 18,5 mmHg proti 26,17 ± 18,9 mmHg; p = 0,0463). V primerjavi vrednosti vseh bolnikov po eni minuti KPO se je med skupinama pokazala statistično značilna razlika − višje vrednosti so bile v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,59 ± 29,1 mmHg proti 39,03 ± 16,4 mmHg; p = 0,017), medtem ko v primerjavi glede na PSKO znotraj obeh skupin statistično značilne razlike ni. Vrednosti ob koncu meritev PetCO2 ne kažejo statistično značilne razlike glede na skupino (44,07 ± 16,4 mmHg proti 38,46 ± 11,8 mmHg; p = 0,105). Pri vseh bolnikih s PSKO je bil začetni PetCO2 višji kot 10 mmHg. Zaključek Začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije so statistično značilno višje kot pri primarnem srčnem zastoju, prav tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije ni statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih z in brez PSKO. Zato začetne vrednosti PetCO2 pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije niso uporabne kot prognostični dejavnik za razplet KPO, kot so lahko pri primarnem srčnem zastoju. Razlika v začetni vrednostih PetCO2 je lahko skupaj z ostalimi kriteriji uporabna za razlikovanje vzrokov srčnega zastoja v zunajbolnišničnem okolju. Za standardno uporabo bodo potrebne še nadaljnje raziskave, kapnometrija pa si zaradi svoje uporabnosti in mnogih indikacij zasluži vidnejše mesto v uporabi v urgentni medicini.

Ključne besede

nujna medicinska pomoč;predbolnišnično okolje;asfiksija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UM MF - Medicinska fakulteta
Založnik:	K. Lah]
UDK:	616.12-008.315-083.98(043.3)
COBISS:	258849024
Št. ogledov:	3564
Št. prenosov:	281
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Difference in end-tidal CO2 between asphyxial cardiac arrest and ventricular fibrillation/pulseless ventricular tachycardia cardiac arrest
Sekundarni povzetek:	Introduction The development of emergency medicine service in recent years has provided a better primary care for critically ill patients. At the same time it contributes to new research in resuscitation, which is guided by European resuscitation council algorithms. There has been increased interest in the use of capnometry in recent years. During cardiopulmonary resuscitation (CPR), the partial pressure of end-tidal carbon dioxide (PetCO2) correlates with cardiac output and consequently it has a prognostic value in CPR. In this study we sought to evaluate the pattern of PetCO2 changes in cardiac arrest caused by VF/VT and asphyxial cardiac arrest in patients who were resuscitated according to 2005 guidelines. Methods The cohort consisted of two groups of patients: cardiac arrest due to asphyxia with initial rhythm asystole or pulseless electrical activity, and cardiac arrest due to acute myocardial infarction or malignant arrhythmias with initial rhythm ventricular fibrillation (VF) or pulseless ventricular tachycardia (VT). PetCO2 was measured for both groups immediately after intubation and then repeatedly every minute, both for patients with and without return of spontaneous circulation (ROSC). Results Between June 2006 and June 2009 resuscitation was attempted in 325 patients and in this study we included 51 patients with asphyxial cardiac arrest and 63 patients with VF/VT cardiac arrest. The initial values of PetCO2 were significantly higher in the group with asphyxial cardiac arrest (50,7 ± 31,7 mmHg proti 33,9 ± 18,6 mmHg; p = 0,004). In the group with asphyxial cardiac arrest, the initial values of PetCO2 did not show a significant difference when we compared patients with and without ROSC (52,3 ± 27,3 mmHg proti 43,41 ± 34,9 mmHg; p = 0,313). We confirmed significantly higher initial PetCO2 values for those with ROSC in the group with primary cardiac arrest (34,69 ± 18,5 mmHg proti 26,17 ± 18,9 mmHg; p = 0,0463). A significant difference in PetCO2 values for those with and without ROSC was achieved after five minutes of CPR in both groups. In all patients with ROSC the initial PetCO2 was higher than 10mmHg. Conclusions The initial PetCO2 is significantly higher in asphyxial cardiac arrest than in VT/VF cardiac arrest. Regarding asphyxial cardiac arrest there is also no difference in values of initial PetCO2 between patients with and without ROSC. On the contrary, there is a significant difference in values of the initial PetCO2 in the VF/VT cardiac arrest between patients with and without ROSC. This difference could prove to be useful as one of the methods in prehospital diagnostic procedures and attendance of cardiac arrest. For this reason we should always include other clinical and laboratory tests. Capnometry deserves due to its usefulness and many indications a more prominent position in emergency medicine.
Sekundarne ključne besede:	Srčni zastoj;Disertacije;Kardiopulmonalno oživljanje;Kapnometrija;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Doktorska disertacija
Komentar na gradivo:	Univ. Maribor, Medicinska fak.
Strani:	91 str., [30] str. pril.
ID:	8716438