diplomsko delo univerzitetnega študija
Povzetek
Časi, ko je posamezna huda kazniva dejanja bolj ali manj uspešno izvajala ena sama oseba, so dokončno minili. Storilci delujejo vedno bolj organizirano, tudi preko državnih meja, pojavljajo se nove in vedno bolj zapletene oblike kriminalitete. Logična posledica hitrega razvoja organizirane kriminalitete je bila nemoč policije, ki je morala za učinkovito kosanje z novimi nevarnostmi prilagoditi svojo organizacijo in reorganizirati svoj model delovanja.
Rešitev se skriva v implementaciji koncepta kriminalistične analitike, znotraj katere obstaja poseben obveščevalni proces, sestavljen iz več faz. Gre za sistematično zbiranje, ocenjevanje in analiziranje podatkov ter informacij z namenom pridobivanja analitičnih produktov taktičnega, operativnega ali strateškega pomena. Tovrstna kriminalistična obveščevalna dejavnost se je izkazala za uporabno pri omejevanju številnih vrst kriminalitete, zato se je na njeni osnovi začela razvijati proaktivno usmerjena obveščevalno vodena policijska dejavnost. Ta koncept policijske organizacije predstavlja izredno učinkovit odgovor na vse večji razkorak med stopnjo kriminalitete na ter finančno zmogljivostjo policije in številčnostjo njenih kadrov.
Kriminalistične policije po vsem svetu se že zavedajo, da je kriminalistična analitika eno najbolj uporabnih orodij, ki jih imajo na voljo. Kljub temu pa njeno uveljavitev v praktičnem kriminalističnem delu spremlja nemalo težav in dolgo časovno obdobje do popolne implementacije v kriminalistično preiskovanje, čemur se ni mogla izogniti niti slovenska kriminalistična policija. Posamezne države se različno lotevajo teh preprek, posledica tega pa so razlike med posameznimi službami za kriminalistično analitiko. Le-te se po posameznih policijskih organizacijah razlikujejo po podrobnosti organizacije in umestitvi znotraj ali zunaj kriminalistične policije, skupna pa je njihova centraliziranost znotraj omenjenih organizacij.
Ključne besede
kriminalistika;kriminalistična analitika;kriminalistična obveščevalna dejavnost;obveščevalno vodena policijska dejavnost;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2013 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
Ž. Doberšek] |
UDK: |
343.98(043.2) |
COBISS: |
2666474
|
Št. ogledov: |
1604 |
Št. prenosov: |
246 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The era of a sole criminal more or less successfully commiting crimes has passed. Criminals have become more organized and are nowadays often working internationally, commiting more complex criminal acts than ever before. Consequently, police forces have found themselves powerless to resist the rising trends of organised crime and were forced to reorganize their investigative practice. A rising number of serious criminal acts and their increasing complexity resulted in a massive amount of data, leaving police investigators unable to process it, using their out-of-date investigative methods.
The solution to this problem lies in the concept of crime analysis, constisting of a multi-phase intelligence cycle. This includes systematic collation, evaluation, analysis of the data and finally a dissemination of knowledge products of strategic, operational or tactical value. This particular model allows investigators effective use of their sources, successful completion of criminal investigations and last but not least, a design of effective proactive strategies for limitation, supression or prevention of crime. This kind of criminal intelligence proved to be a valuable tool of police investigators, resulting in a development of an intelligence-led police organisation, a solution to a growing gap between a crime rate and police resources.
Police forces are well aware of all the benefits of crime analysis. Nonetheless, the implementation into investigative activities is proving to be a slow process and causes numerous problems within a police organisation. As expected, Slovenia is no exception. Different countries are taking various approaches towards this problem, resulting in various levels of implementation of the concept in their police organisation. |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
68 str. |
ID: |
8726004 |