analiza načinov preiskovanja glede na motiv storilcev
Povzetek
V diplomskem delu predstavljamo razlike oziroma podobnosti med Slovenijo in Nemčijo na področju preiskovanja umorov. Da bi bilo vse skupaj bolj dinamično, predstavljamo dva primera, ki sta si v osnovi različna že po motivu, samem načinu in klasifikaciji, razlikujeta pa se tudi v številu let preiskovanja. Na podlagi tega smo opisali problematiko nerešenih primerov umorov in ugotovili, da jih imamo v Sloveniji okoli 31, medtem ko je v Nemčiji več kot 700 nerešenih primerov. Ugotavljamo, da se je stopnja umorov v Sloveniji drastično znižala po sprejetju novega kazenskega zakonika leta 2008, v zadnjem času pa počasi spet narašča, čeprav ves čas niha, medtem ko v Nemčiji od leta 2001 počasi upada. Kljub temu, da javnost policiji ni najbolj naklonjena in ne zaupa vanjo, so naši kriminalisti na področju preiskovanja umorov presenetljivo zelo uspešni in kljub temu, da nimajo možnosti uporabe nekaterih sistemov ter drugih podpornih dejavnikov (uporaba psihološkega profiliranja, operativna kriminalistična analiza, ViCLAS ipd.) kot jih imajo druge države, že peto leto zapored beležijo 100 % preiskanost. Ugotavljamo, da je v Sloveniji čedalje več množičnih umorov, ki spadajo predvsem v domeno družinskih tragedij, katerih motivi so pogosto družinski spori, ljubosumje ipd., medtem ko so za Nemčijo značilni t. i. »umori iz časti«.
Ključne besede
umori;storilci;morilci;motivi;preiskovanje;kriminalistično preiskovanje;primeri;Nemčija;Slovenija;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2013 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
P. Krajnc] |
UDK: |
343.98:343.611(043.2) |
COBISS: |
2691818
|
Št. ogledov: |
2687 |
Št. prenosov: |
468 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The thesis presents differences and similarities in homicide investigations between Slovenia and Germany. In order to make the approach more dynamic, two actual cases are introduced that differ from each other not only by their motive, manner and classification, but also by the number of years it took to investigate them. This was used as a foundation to describe the problems of unsolved homicide, while also determining their numbers in both countries (Slovenia having around 31 and Germany over 700 of them). The gathered information reveals that the homicide rate in Slovenia fell drastically after the passing of the new Criminal Code in 2008, but has recently shown a slow and irregular tendency to rise. In Germany, however, the homicide rate has been slowly decreasing since 2001. Despite the unfavourable opinion and lack of trust the general public has towards the police in Slovenia, its criminologists are surprisingly effective in homicide investigation. What is more, even without having the possibility of using certain systems and other supporting factors (psychological profiling, operative criminal analysis, ViCLAS etc.) that other countries use, their success rate has been 100% for the past five years. Slovenia has been seeing an increasing amount of mass murders, mostly related to family tragedies, the motives of which are generally family disputes, jealousy etc., while most murders in Germany are so-called “honour killings”. |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
50 str. |
ID: |
8727624 |