Joseph Roth in njegov ʺTarabasʺ (1934) v ogledalu kritične teorije

diplomsko delo

Helena Pušnik (Avtor), Bojan Borstner (Mentor), Matjaž Birk (Mentor)

Povzetek

Die vorliegende Diplomarbeit erläutert ausgehend von der kritischen Theorie, begründet von Max Horkheimer und Theodor W. Adorno, die Motivik im Roman Tarabas (1934) von Joseph Roth. Der theoretische Teil befasst sich mit dem Nationalsozialismus und den psychologischen Mechanismen, die dazu geführt haben, dass die Ideologie in Deutschland an die Macht kommen konnte. Dabei wird von den wichtigen Merkmalen der kritischen Theorie ausgegangen, die im Spiegel der Philosophie der Aufklärung, der Philosophie F. Nietzsches und der Konzepte des Antisemitismus, der Gewalt, Autorität, Familie und des Fortschritts vorgestellt wird. Markant ist, dass die Philosophen M. Horkheimer, Theodor W. Adorno und der Schriftsteller Joseph Roth in der Zeit des Nationalsozialismus die Gesellschaft und deren Problematik, die sich als totalitäre Herrschaft entpuppte, kritisch betrachteten. Der empirische Teil meiner Arbeit besteht aus der Analyse und Interpretation der Motivik der Herrschaft über Natur und Menschen, begleitet von Gefühllosigkeit und blinder Anerkennung der Macht, sowie der Gewalt in der Form der Unterdrückung der Menschenwürde, begleitet von Gefühlen der Passivität und Ohnmacht, falscher Identifikation, Projektion und Fremdheit.

Ključne besede

Roth;Joseph;1894-1939;

Podatki

Leto izida:	2013
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[H. Pušnik]
UDK:	316.257:821.112.2(436)(043.2)
COBISS:	20161288
Št. ogledov:	1566
Št. prenosov:	106
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Jospeh Roth und sein ʺTarabasʺ (1934) im Spiegel der kritischen Theorie
Sekundarni povzetek:	Diplomsko delo obravnava motive Rothovega romana Tarabas (1934) na podlagi kritične teorije Maxa Horkheimerja in Theodorja W. Adorna. V teoretičnem delu je obravnavan nacionalsocializem in psihološki mehanizmi, ki so pripomogli k temu, da je nacionalsocializem v Nemčiji prišel na oblast. Pri tem izhajam iz kritične teorije, ki je predstavljena v luči razsvetljenstva, Nietzschejeve filozofije, antisemitizma, nasilja, avtoritete, družine in napredka. Opazno je, da sta filozofa M. Horkheimer in Th. W. Adorno ter pisatelj Joseph Roth v času nacionalsocializma kritično obravnavali družbeno problematiko, ki se je kazala kot totalitarna oblast. Empirični del pričujočega diplomskega dela vsebuje analizo in interpretacijo motivov kot so oblast nad naravo in ljudmi, ki jo spremljajo brezčutnost in slepo odobravanje vsega kar je mogočno, nasilje s skrunitvijo človeškega dostojanstva, ki jo spremljajo občutek pasivnosti, nemoči, napačna identifikacije in projekcija ter odtujenost.
Sekundarne ključne besede:	diplomska dela;fašizem;nacionalsocializem;Tarabas;oblast;narava;kritična teorija;Horkheimer, Max;Adorno, Theodor W.;avstrijski pisatelji;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za germanistiko in Oddelek za filozofijo
Strani:	II, 98 f.
ID:	8727930