Koncept pomoči družini z izkušnjo družinskega nasilja v času gospodarske krize

magistrsko delo

Barbara Nežmah (Avtor), Peter Umek (Mentor)

Povzetek

Nasilje v družini je plah, a zelo nevaren ptič. Živi v premnogih družinah. Skriva se za dobro varovanimi tančicami zasebnosti. Hrani se z revščino, neenakostjo (predvsem spolno), socialno izključenostjo, brezposelnostjo, družbeno ignoranco, negativnimi spolnimi stereotipi, patriarhalnimi družinskimi vzorci itd. Zato ga je izredno težko videti, prepoznati in preganjati. Pri tem so potrebna različna strokovna znanja, potrpežljivost, vztrajnost in sodelovanje mnogih akterjev iz državne in civilne sfere, ter ustrezna finančna sredstva. Slovenska družba in država sta v boju proti nasilju v družini prehodili dolgo pot. Začetki boja izhajajo iz feminističnih prizadevanj za enakopravnost spolov in za priznanje enakih pravic ženskam kot jih imajo moški. V naslednjih desetletjih sta razvoj zavedanja o vseh negativnih posledicah nasilja v družini in spoznanje, da je nasilje v družini družbeni in ne zgolj zasebni problem, vsaj na deklarativni ravni dosegla svoj vrhunec s sprejemom Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Z njim je država povedala, da nasilje v družini absolutno ni sprejemljivo in do njega napovedala ničelno toleranco in sistemski boj na vseh področjih. V letu sprejema Zakona je v državi izbruhnila gospodarska kriza. Z njo so se okrepili mnogi dejavniki, ki vplivajo na pojavnost nasilja v družini. Hkrati je država z vprašljivimi političnimi poudarki in varčevanjem pri napačnih programih vzela veter iz jader tudi vsem sistemskim akterjem, ki sodelujejo pri preprečevanju nasilja v družini. Celoten sistemski aparat je v svoji najboljši kondiciji v letih pred krizo, glede na ocene v raziskavah, uspel odkriti in pomagati le majhnemu delu žrtev nasilja v družini, velika večina se je še vedno uspešno skrila »med štiri stene«. V času krize je socialno-varstveni sistem »napaden« z dveh strani: na eni strani izrazito povečanje potreb po njegovih storitvah, na drugi strani varčevanje v javnem sektorju, ki tudi nosilcem odgovornosti za ukrepanje proti nasilju v družini znižuje finančno podporo in krči obseg kadra. S tem bledi vtis najboljših namenov države, ki so na ogled v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in tako nosilci odgovornosti za ukrepanje kljub zadostni in sodobni zakonski podlagi ne zmorejo rešiti niti toliko primerov kot pred krizo, kaj šele v obsegu, ki ga nakazujejo vedno slabše socialne razmere v Sloveniji.

Ključne besede

gospodarska kriza;revščina;družba;ženske;spolna neenakost;družina;nasilje;nasilje v družini;nasilje nad ženskami;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	B. Pečavar Nežmah]
UDK:	343.62(043.2)
COBISS:	2824170
Št. ogledov:	1556
Št. prenosov:	222
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Domestic violence is a shy but very dangerous bird. It dwells in too many families. It hides behind the well-protected veils of privacy. It feeds on poverty, inequality (especially sexual), social exclusion, unemployment, social ignorance, negative gender stereotypes, patriarchal family patterns etc. Therefore, it is extremely difficult to see, identify and prosecute. In doing so requires diverse expertise, patience, perseverance and cooperation of many actors from government and civil spheres, as well as appropriate financial resources. Slovenian society and the state have come a long way in the fight against domestic violence. The beginnings of the struggle sprung from the feminist efforts for gender equality and the recognition of equal rights for women. In the following decades, the development of awareness of the negative consequences of domestic violence and the conclusion that domestic violence is a social and not just a private problem, culminated with the adoption of the Law on Prevention of Domestic Violence, at least at the declarative level. The state said that domestic violence is absolutely not acceptable and announced zero tolerance and system combat in all aspects. In the year of adoption of the law economic crisis erupted in the state of Slovenia. The economic crisis reinforced all the factors that affect the incidence of domestic violence. At the same time the state with the misguided political accents and savings at the wrong programs took the wind out of the sails of all actors involved in the prevention of domestic violence. The entire system apparatus in its best shape in the years before the crisis was able, according to estimates in surveys, to locate and assist only a small part of the victims of domestic violence, the vast majority are still successfully hiding behind "the four walls". In times of crisis the social security system is "under attack" from two sides: on one hand, a huge increase in demand for its services, and on the other hand, savings in the public sector, that decline financial support to the actors against domestic violence and shrink their staff. With all this the impression of the state’s best intentions that are on display in the Law on Prevention of Domestic Violence fades, and so the actors against domestic violence can’t solve even as much cases than before the crisis, despite sufficient and modern legal basis, let alone to the extent that deteriorating social situation in Slovenia suggests.
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	115 str.
ID:	8729345