Povzetek

Anton Aškerc, slovenski pesnik s preloma 20. stoletja, je po tem, ko je dvakrat potoval v Rusijo, objavil svoje popotne zapiske. Kljub zagotovilom o objektivnosti je Aškerčev odnos do Rusije zapletalo tudi njegovo panslavistično nagnjenje. Analiza dokaže jasen orientalistični (skladno s terminom E. Saida) predsodek, pri katerem navsezadnje zmaga Zahodna kultura.

Ključne besede

slovenska književnost;potopisi;popotni dnevniki;imagologija;Rusija;orientalizem;panslavizem;Aškerc;Anton;1856-1912;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UP FHŠ - Fakulteta za humanistične študije
Založnik: Slovensko društvo za primerjalno književnost
UDK: 821.163.6.09-311.8Aškerc A.
COBISS: 47594594 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0351-1189
Matična publikacija: Primerjalna književnost
Št. ogledov: 29
Št. prenosov: 2
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Anton Aškerc, a Slovenian poet at the beginning of the twentieth century, published a travelogue after travelling twice to Russia. Despite the author's claim of its objectivity, Aškerc's relationship to Russia was further complicated by his obvious pan-Slavic bent. This analysis reveals a clear Orientalist bias (to use Edward Said's term) in which Western culture ultimately gains the upper hand.
Sekundarne ključne besede: Slovene literature;travel literature;travel diaries;imagology;Russia;orientalism;pan-slavism;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 153-172
Letnik: ǂLetn. ǂ34
Zvezek: ǂšt. ǂ3
Čas izdaje: 2011
ID: 9111799
Priporočena dela:
, ni podatka o podnaslovu
, orientalizem, predsodki in pogled na Drugega
, ni podatka o podnaslovu