Drago Zajc (Avtor)

Povzetek

Raziskovanje koalicijskega obnašanja strank se je v zadnjem času usmerilo k proučevanju povezanosti več koalicijskih procesov, ki so med seboj povezani, bodisi da gre za posamezne procese oblikovanja in delovanja iste koalicije bodisi da gre za več zaporednih koalicij oz. koalicijskih vlad. Pri tem upošteva vrsto notranjih in zunanjih dejavnikov, med katerimi so nekatere sistemske značilnosti, koalicijski potencial strank in gospodarske razmere ter kritični dogodki. V Sloveniji kot novi demokratični državi ugotavljamo v zadnjem času vrsto dejavnikov, ki pomembno vplivajo na oblikovanje, način delovanja in trajanje koalicijskih vlad oz. njihov razpad. Med temi je poleg relativno nižjega volilnega praga, ki omogoča vstop v Državni zbor več strankam, nezadostne konsolidiranosti strank, težav koalicijskega sodelovanja ter nekonsistentnega vodenja vlad vedno bolj pomemben vpliv zunanjih dejavnikov, vključno z nadnacionalnimi institucijami. Gospodarska kriza zmanjšuje zaupanje v stranke in povečuje nestabilnost političnih podpor (volatility). Zaostrovanje krize in nesposobnost iskanja sredstev za odpravljanje njenih posledic bi lahko vplivala na kritično zmanjšanje podpore sedanji tretji koalicijski vladi od. leta 2008 in odprlo vprašanje oblikovanja nove koalicijske ali drugačne vlade. Avtor v članku potrjuje izhodiščne hipoteze, da izkušnje prejšnjih relativno stabilnih vlad in rednih volitev niso zagotovile stabilnost vlad po letu 2008. Izkušnje prejšnjih izstopov v sedanjih razmerah ne zmanjšujejo možnosti novih izstopov in razpadov koalicijskih vlad.

Ključne besede

vlada;koalicija;konsolidiranost strank;predčasne volitve;konstruktivna nezaupnica;volilni prag;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK: 328.122(497.4)
COBISS: 3808200 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0040-3598
Matična publikacija: Teorija in praksa
Št. ogledov: 624
Št. prenosov: 280
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Research on coalitional behaviour in parliamentary democracies shows progress from conventional and static studies of single coalition processes at a single point in time to more dynamic approaches that allow the exploring of more interactive processes linking together the behaviour of one coalition with elections and the subsequent process of forming a new coalition. In addition, novel possibilities are available for studying the relationship between coalitional behaviour and the state of the economy or a change in international relations. Such fresh approaches are needed in new democratic countries like Slovenia where a number of internal and external factors determine the formation, duration and collapse of cabinets. In addition to the electoral threshold, the insufficient consolidation of political parties and inconsistent coalitional leadership, external factors like the global economic crisis and the policies of supranational organisations (EU, ECB) have had an even greater effect on the efficiency and duration of Slovenian coalitions from 2008 on. The article shows how the coalitional processes became interrelated in this period, and the importance of certain critical events. Confirmation is given of the preliminary hypothesis that the experiences of previous relatively stable governments and regular elections have not contributed to the stability of subsequent coalitional governments since 2008. Further, the experiences of previous withdrawals from governments have not reduced the possibility of future withdrawals.
Sekundarne ključne besede: government;coalition;consolidation of political parties;preliminary elections;
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 753-769, 906-907
Letnik: ǂLetn. ǂ50
Zvezek: ǂšt. ǂ5/6
Čas izdaje: sep.-dec. 2013
ID: 9168452