Povzetek
Besedilo se v prvem delu kritično odziva na še vedno prevladujočo vero v samodejni linearni globalni "napredek". Kljub mnogim dramatičnim primerom se zdi, da problem nevzdržnega upravljanja sodobnih hiperkompleksnih družb še ni dojet. Zaradi tega je bolj kot karkoli drugega težko skonstruirati prepričljive alternative obstoječemu netrajnostnemu, samodestruktivnemu družbenemu sistemu. Zaradi vse večje kompleksnosti družb nastopajo težave že pri opredelitvi in hierarhizaciji vprašanj. Prav zaradi teh zagat se globalno uveljavlja neoliberalno poenostavljena strategija, ki tudi selekcijo in hierarhizacijo temeljnih razvojnih vprašanj prepušča trgu. V nadaljevanju besedilo obravnava slovenske krizne razmere, ki so simptomatičen primer ustvarjalne nemoči in zablod ideologije "konca zgodovine". V ozadju je nedokončana oz. polovična modernizacija kot temeljni strukturni dejavnik, ki motivira poenostavljeno naivno razumevanje regionalnih in globalnih integracijskih procesov na Slovenskem. V sklepnem delu besedilo poskuša utemeljiti smiselnost utopičnega razmišljanja, vendar ne v obliki konkretnih družbenih konstrukcij, ki jim neizbežno sledi deziluzija, pač pa kot metode presojanja alternativ, ki ohranjajo "horizont upanja". Ta ideja logično sledi ugotovitvi, da ključni problem dejansko niso razsežnosti krize, pač pa predvsem primanjkljaj prepričljivih idej o tem, kako ustvariti nekaj res novega, drugačnega.
Ključne besede
Mlinar;Zdravko;1933-;Prostorska sociologija;Globalizacija;Neoliberalizem;Utopija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2014 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
316.42:339.97 |
COBISS: |
33228125
|
ISSN: |
0040-3598 |
Matična publikacija: |
Teorija in praksa
|
Št. ogledov: |
750 |
Št. prenosov: |
101 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The first part of the text presents critical response to the still predominant trust in automatic linear global "progress". Despite the dramatic cases, it appears that the problem of unsustainable management of modern hyper complex societies is not yet conceived. Because of this, more than anything else it is difficult to present a convincing alternative to the existing unsustainable, self-destructive social systems. Due to the increasing complexity of the societies even the hierarchy of the problems is a growing problem. This is why neo-liberal simplified strategy is gaining support since even the fundamental developmental issues should be selected by the market. In the next part the text deals with the Slovene crisis as the ilustrative example of creative helplessness and blunders of "the end of history ideology". In the background is an unfinished modernisation, as the basic structural factor that motivates the simplistic naïve understanding of regional and global integration processes. In the final part the text is trying to justify the rationality of utopian thinking, but not in the form of concrete social constructions, which are inevitably followed by a disillusionment, but as a method of assessing alternatives to maintain "the horizon of hope". This idea makes sense following the observation that the key problem in fact is not the magnitude of the crisis, but in particular the deficit of convincing ideas about how to create something really new and different. |
Sekundarne ključne besede: |
Spatial sociology;Globalization;Neoliberalism;Utopia; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. 68-90, 416-417 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ51 |
Zvezek: |
posebna št. |
Čas izdaje: |
dec. 2014 |
ID: |
9169611 |