opazke ob 70. obletnici Organizacije združenih narodov (in drugih obletnicah)
Povzetek
Prispevek poleg t. i. zgodovinskih in faktografskih podatkov vsebuje tudi nekatere osebne komentarje, ki so povezani z avtorjevo diplomatsko oz. kariero na čelu zunanjega ministrstva. Avtor primerja Organizacijo združenih narodov (OZN) z drugimi mednarodnimi organizacijami in ugotavlja, da se je relativno malo prilagodila razmeram po koncu hladne vojne. S tega vidika so zanimive simpatije, ki jih OZN uživa v slovenski (predvsem levo usmerjeni) politični javnosti. V prispevku je omenjen živahen interes jugo-diplomatov iz Slovenije za položaje v sistemu OZN, podrobneje pa je opisan trenutek, ko je Slovenija postala 176. članica OZN. Rupel opisuje zgradbo in delovanje sistema OZN, predvsem pa slovensko zunanjo politiko po padcu Berlinskega zidu. S tem v zvezi razpravlja o novih izzivih, tudi o begunski krizi in uveljavljanju solidarnosti. Ugotavlja tudi, da se OZN ni najbolj izkazal pri reševanju jugoslovanske krize. Avtor povzema svoj govor na jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2006 in svoje pogovore z Banom Ki-moonom leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU. Po avtorjevem mnenju bi OZN potreboval reformo, vendar zaradi interesov peterice stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov zanjo ni veliko upanja.
Ključne besede
Organizacija združenih narodov;slovenski politiki;Mednarodne organizacije;Mednarodna politika;Reforme;Slovenija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2016 |
Tipologija: |
1.02 - Pregledni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
341.123.02(497.4) |
COBISS: |
34108765
|
ISSN: |
0040-3598 |
Matična publikacija: |
Teorija in praksa
|
Št. ogledov: |
1177 |
Št. prenosov: |
230 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The article presents new historical facts and personal observations concerning Slovenia's accession to membership of the United Nations (UN) in 1991. Personal comments are connected with the author's diplomatic career and his experience at the helm of the Foreign Ministry between 1991 and 2008. The author compares the UN with other international organisations, and finds that it has hardly adapted to the circumstances that have arisen since the end of the Cold War. From this point of view, the author considers as interesting the sympathies the UN enjoys in (mostly) the left-leaning part of the Slovenian political community. The lively interest of Yugoslav diplomats from Slovenia in positions within the UN system before 1992 is also mentioned. The article details the moment when Slovenia became the 176th member of the organisation. He describes the structure and operation of the UN system, and emphasises the Slovenian foreign policy after the fall of the Berlin Wall. In connection with these, he discusses new challenges, particularly the migrant/refugee crisis and solidarity. He finds that the UN did not distinguish itself in resolution of the Yugoslav crisis. He sums up his speech at the General Assembly in New York in autumn 2006 and his conversation with Ban Ki-moon in 2008 when Slovenia held the Presidency of the EU. According to the author, the UN needs reform but, given the interests of the permanent members of the Security Council, there is little hope of seeing that happen soon. |
Sekundarne ključne besede: |
International organizations;International politics;Reforms;Slovenia; |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. 746-760, 843-844 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ53 |
Zvezek: |
ǂšt. ǂ3 |
Čas izdaje: |
maj-jun. 2016 |
ID: |
9169718 |