Humor v slovenski mladinski književnosti

doktorska disertacija

Katarina Fink (Avtor), Dragica Haramija (Mentor)

Povzetek

V doktorski disertaciji z naslovom Humor v slovenski mladinski književnosti je obravnavan pojem humorja in humornih elementov v slovenski mladinski književnosti. Elementi humornega se pojavljajo v številnih delih slovenske mladinske poezije, proze in dramatike, tako da se v njih pojavljajo kot humorne celote ali fragmenti in krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Otroško in mladinsko književnost na slovenskem področju proučuje Dragica Haramija, zato smo v doktorsko disertacijo vključili njene ugotovitve in sledili teoretičnim opredelitvam slovenske mladinske književnosti, ki jih je vpeljala v slovenski prostor. V doktorski disertaciji povzemamo teoretične opredelitve in značilnosti humorja in komike, razlagamo značilnosti besedne, situacijske in značajske komike, poudarjamo recepcijske zmožnosti mladih bralcev, ki jim je mladinska literatura namenjena, in dokazujemo pojavnost temu prilagojenih tem ter z literarnoteoretičnimi obravnavami literarnih del dokazujemo visoko pogostost humorja in humornih elementov v slovenski mladinski poeziji, prozi in dramatiki. Humor je lahko posledica neujemanja/nasprotja ali posmeh primanjkljajem nekoga ali sredstvo za doživljanje lastnega ugodja. Situacijska komika nastaja s ponavljanjem okoliščin, z zamenjavo vlog in prekrivanjem dveh samostojnih vrst dogajanj. Besedna komika smeši togost jezika, kar avtorji dosegajo z rabo stilističnih sredstev (tropi in figure). Značajska komika izhaja iz družbenega življenja, bistveni pogoji značajske komike so nedružabnost osebe, ravnodušnost gledalca in avtomatizem. Humor in razumevanje humorja je pogojeno z otrokovo starostjo in z njegovim kognitivnim razvojem, tako so teme v mladinski literaturi prilagojene otrokovi starosti, pojavljajo se zabavljive pesmi o osebah, krajih, o narobe svetu, pastirske šale, pesmi, ki si jih pojejo otroci med sabo, izštevanke, uganke, v pesmih, proznih besedilih in dramskih igrah se pojavlja tematika otroškega vsakdanjika, igre, navihanosti, radoživosti, pojavljajo se nonsensna besedila, v daljših proznih besedilih so teme fantastične ali realistične in se v njih kažejo le humorni elementi. Obravnavana dela slovenske mladinske poezije, proze in dramatike kažejo na visoko pogostost humornih besedil v slovenski mladinski literaturi že v ljudskem slovstvu, nato pa od 19. stoletja naprej. Obravnavali smo Slovenske narodne pesmi zbiratelja Karla Štreklja, antologije Enci benci na kamenci 1, 2 in 3, ljudske pravljice in povedke Jožeta Tomažiča ter prozna dela slovenskih avtorjev, in sicer: Frana Levstika, Otona Župančiča, Boruta Gombača, Ervina Fritza, Franja Frančiča, Nika Grafenauerja. Barbare Gregorič Gorenc, Slavka Juga, Neže Maurer, Vinka Möderndorferja, Miroslava Košute, Miklavža Komelja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka, Lile Prap, Andreja Rozmana Roze, Petra Svetine, Ksenije Šoster Olmer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Saše Vegri, Erike Vouk, Daneta Zajca, Milana Dekleve, Mateja Dolenca, Frana Erjavca, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Matjaža Pikala, Žiga X. Gombača, Josipa Jurčiča, Aksinije Kermauner, Toma Kočarja, Nataše Konc Lorenzutti, Majde Koren, Polonce Kovač, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Mihe Matèja, Frana Milčinskega, Dese Muck, Bogdana Novaka, Toneta Partljiča, Žarka Petana, Lilijane Praprotnik - Zupančič, Leopolda Suhodolčana, Primoža Suhodolčana, Petra Svetine, Janje Vidmar, Dima Zupana, Rudolfa Pečjaka, Pavla Golie, Kristine Brenkove, Jane Milčinski in Alenke Goljevšček. Ugotavljamo, da v poeziji prevladuje nonsensa literatura, ki temelji na besedni komiki, v proznih delih in dramskih igrah je največ situacijske komike, najmanjši obseg pa zajema značajska komika. Doktorska disertacija dokazuje humoristično perspektivo v slovenski mladinski književnosti s pojavitvijo smešnih situacij, nesmiselnosti v jeziku in smešnih oseb v slovenskih mladinskih delih.

Ključne besede

disertacije;slovenska mladinska književnost;humor;besedna komika;situacijska komika;značajska komika;humoristična perspektiva;Slovenska književnost;Doktorske disertacije;Mladinska književnost;Humor v literaturi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2017
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	K. Germšek]
UDK:	821.163.6.09-31-7(043.3)
COBISS:	23104776
Št. ogledov:	2384
Št. prenosov:	413
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Humour in Slovene juvenile literature
Sekundarni povzetek:	The thesis Humour in Slovene juvenile literature discusses humour and its elements in Slovene juvenile literature. The elements of humour as fragments, short parts of it or as a unit can be observed in poetry, prose and drama although the basic perspective emphasizes something else. Dragica Haramija studies Slovene children's and juvenile literature. We summarize the theoretical definitions and characteristics of humour and comedy. We discuss the features of the word, situation and character comedy. We stress the reception capacities of young readers, and we demonstrate the occurrence of the topics connected to the young. By discussing particular literary works, we want to show the high frequency of humour and humorous elements in the Slovene juvenile poetry, prose and drama. Humour may arise from a conflict or from ridiculousness of someone's deficit, or as a means of experiencing their own pleasure. There is a mismatch between a concept and real objects due to the integration of the concept of reality and because of the mismatch with the concept - the result of this mismatch is laughter. Comedy of situation is produced by repeating the circumstances, by replacing the roles and overlapping of two separate events. Comedy of word ridicules the rigidity of the language. The authors achieve this through the use of stylistic resources (literary tropes and figures). Comedy of character results from the social life. The most important factors of the comedy of character are unsociability of people, indifference of the audience and automatism. Understanding the humour by itself is conditioned with the age and cognitive development of children. Themes of juvenile literature are adapted to the age of children. There are funny songs about people, places, the wrong world, pastoral jokes, songs that you can sing and dance with, chants, riddles. Prose and drama talk about children's everyday, games, naughtiness, joy. In addition, there are literary nonsense texts. Longer prose texts include science fiction or realistic themes and just humorous elements. The discussed works of the Slovene juvenile poetry, prose and drama show a high frequency of humorous texts in Slovene juvenile literature. They are already present in the folk literature, and then from the 19th century onwards. We dealt with Slovenske narodne pesmi edited by Karl Štrekelj, anthologies Enci Benci na Kamenci 1, 2 and 3, folk tales and legends by Jože Tomažič and prose works by Slovenian authors, namely: Fran Levstik, Oton Župančič, Borut Gombač, Ervin Fritz, Franjo Frančič, Niko Grafenauer, Barbara Gregorič Gorenc, Slavko Jug, Neža Maurer, Vinko Möderndorfer, Miroslav Košuta, Miklavž Komelj, Feri Lainšček, Boris A. Novak, Tone Pavček, Lila Prap, Andrej Rozman Roza, Peter Svetina, Ksenija Šoster Olmer, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Saša Vegri, Erika Vouk, Dane Zajc, Milan Dekleva, Matej Dolenc, Fran Erjavec, Marko Kravos, Slavko Pregl, Matjaž Pikalo, Žiga X. Gombač, Josip Jurčič, Aksinija Kermauner, Tomo Kočar, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren, Polonca Kovač, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Miha Matèj, Fran Milčinski, Desa Muck, Bogdan Novaka, Tone Partljič, Žarko Petan, Lilijana Praprotnik - Zupančič, Leopold Suhodolčan, Primož Suhodolčan, Peter Svetina, Janja Vidmar, Dim Zupana, Rudolf Pečjak, Pavel Golia, Kristina Brenkova, Jana Milčinski in Alenka Goljevšček. We come to conclusion that literary nonsense based on comedy of word prevails in poetry, while prose and drama have the highest amount of comedy of situation. The least present is comedy of character. The thesis shows humorous perspective of Slovene juvenile literature with occurrence of funny situations, language nonsense and funny characters in Slovene juvenile works.
Sekundarne ključne besede:	dissertations;Slovene juvenile literature;humour;comedy of word;comedy of situation;comedy of character;humorous perspective;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani:	295 str.
ID:	9580305