Burnout among Slovenian family medicine trainees

ǂa ǂcross-sectional study

Polona Selič (Avtor), Tea Stegne Ignjatović (Avtor), Zalika Klemenc-Ketiš (Avtor)

Povzetek

Background: Burnout as a distinct work-related syndrome is established by the combination of high scores for emotional exhaustion (EE) and depersonalisation(D), and a low score for personal accomplishment (PA). The aim of the study was to assess the prevalence of burnout among Slovenian family medicine trainees and the influence of the socio-demographic characteristics on burnout assessment. Methods: The study included 127 family medicine trainees in a modular part of the residency in the study year 2008/09. A self-administered questionnaire addressed the socio-demographic variables (age, gender, marital status, and years of practice and labour details - number of patients per day, number of night shifts per month); the second part consisted of the Slovenian version of the Maslach Burnout Inventory. Results: The responses were received from 117 trainees (92 % response rate). In terms of burnout, 45.9 % respondents scored high for EE, 43.1 % for high D, and 45.9 % for low P, with 18.3 % scoring high burnout in all three dimensions, 27.5 % in two dimensions, 24.8 % in one dimension and only 29.4% id not score high for burnout in any dimension at al. A high EE wassignificantly associated with frequent work in the emergency unit (four times per month) and age; a higher D was associated only with frequent work inthe emergency unit (four times per month), whereas a low PA was not associated with any of the variables studied. Conclusions: The prevalence of burnout syndrome among family medicine trainees is high and consistent with data from other studies among the physicians worldwide using the same instrument. Family medicine trainees are at risk of burnout regardless of their demographic characteristics. Increased workload affects EE and D.

Ključne besede

professional burnout;family practice;psychological stress;workloads;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2012
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM MF - Medicinska fakulteta
Založnik:	Slovensko zdravniško društvo
UDK:	614
COBISS:	29728985
ISSN:	1318-0347
Matična publikacija:	Zdravniški vestnik
Št. ogledov:	1148
Št. prenosov:	141
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Izgorelost med specializanti družinske medicine v Sloveniji
Sekundarni povzetek:	Izhodišča: Izgorelost je sindrom, ki je vezan na delovno okolje. Najbolj so mu izpostavljeni tisti poklici, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, s katerimi pomagajo ljudem. O izgorelosti govorimo ob visoki čustveni izčrpanosti in visoki depersonalizaciji ter nizki osebni izpolnitvi. Z raziskavo smo želeli ugotoviti prevalenco izgorelosti med specializanti družinske medicine v Sloveniji in opredeliti povezavo med izgorelostjo in socialno-demografskimi spremenljivkami ter delovnimi obremenitvami. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 127 specializantov družinske medicine, ki so v študijskem letu 2008/09 opravljali modularni del specializacije iz družinske medicine. Vprašalnik je vključeval vprašanja o socialno-demografskih spremenljivkah (spol, starost, zakonski stan, delovna doba, delovni pogoji ter obremenitve) ter slovensko različico vprašalnika izgorelosti MBI po Maslachovi, s katerim merimo vse tri dimenzije izgorelosti. Rezultati: Od 127 razdeljenih vprašalnikov smo dobili 117 vrnjenih (92 % odziv). Med specializanti družinske medicine jih je bilo 45,9 % visoko čustveno izčrpanih, pri 43,1 % smo zasledili visoko depersonalizacijo, pri 45,9 % pa nizko osebno izpolnitev. Visoko izgorelih v vseh treh dimenzijah je bilo 18,3 % specializantov, v dveh dimenzijah 27,5 %, v eni dimenziji 24,8 %, le 29,4 % pa ni bilo izgorelih v nobeni od treh dimenzij. Na visoko čustveno izčrpanost je statistično pomembno vplivalo pogosto (tedensko) dežurstvo in višja starost zdravnika. Na visoko depersonalizacijo je statistično pomembno vplivalo le pogosto (tedensko) dežurstvo. Nismo ugotovili statistično pomembnih vplivov na nizko osebno izpolnitev. Zaključki: Prevalenca izgorelosti med specializanti družinske medicine v Sloveniji je visoka in primerljiva s prevalenco izgorelosti v različnih tujih študijah med zdravniki. Specializanti družinske medicine so ne glede na demografske značilnosti dovzetni za pojav izgorelosti.
Sekundarne ključne besede:	Family Practice;Education;Burnout, Professional;Stress, Psychological;Workload;Specialism;Cross-Sectional Studies;Družinska medicina;Izgorevanje poklicno;Specializacija;Stres psihološki;Delovne naloge;Presečne študije;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 218-224
Letnik:	ǂLetn. ǂ81
Zvezek:	ǂšt. ǂ3
Čas izdaje:	mar. 2012
ID:	9594769