Sekundarni povzetek: |
Opazovali smo skladenjsko spremembo in njen potek pri angleškem pomožnem glagolu do v obdobju (konec 16. stoletja), ko je bila zgradba z do še skladenjska inačica zgradbe brez do in kot opisna zgradba okrepitev glede na ustrezno zgradbo brez do. Pri tem smo ugotavljali, ali okoliščine ustrezajo domnevi, po kateri naj bi se v jeziku uveljavljale okrepitve. Kot dokazno gradivo smo obdelali sedem dram v prozi iz "The Complete Works of John Lyly", Oxford 1902. Zgradbe z do se v navedenem jezikovnem gradivu, v primerjavi z zgradbami brez do, statistično signifikantno pogosteje pojavljajo v vprašalni obliki (odločevalnih in vsebinskih vprašanjih), vprašalno-nikalni obliki ter v pretekliku, drugi osebi in v zgradbah s stavčnim ali polstavčnim predmetom, če jih štejemo skupaj. Vse te oblike in kategorije spadajo med zapletenejše in pogostnost pojavljanja zgradb z do v njih potrjuje našo domnevo o nastajanju in razvoju okrepitev v bolj zapletenem, težkem okolju. Naše domneve ne potrjujeta nikalna oblika in, pogojno, množina. Ostali parametri so ne signifikantni (npr. prva oseba) in/ali pa za njih nismo ničesar napovedali (npr. neprehodni glagoli). Iz navedenega vidimo, da se je zgradba z do pojavljala v zapletenem okolju pogosteje kot v manj zapletenem; to pa je v skladu z okrepitvami, ki predstavljajo začetek skladenjskih sprememb. |