Kontinuiteta in diskontinuiteta v slikarski misli od Cézanna do sodobnega slikarstva

Povzetek

V besedilu se ukvarjam z ontologijo slikarskega mišljenja in njegovo diskontinuiteto, ki jo najbolj radikalno nakaže postmodernizem. Osvetlim bistvene vidike slikarskega mišljenja in temeljne korake v miselno-oblikovalskem procesu, začenši z modernizmom, ki ga povezujemo z osamosvojitvijo medija in posledično z največjim poglabljanjem v morfologijo slike. Slikarskemu mišljenja sledim od Cézannovega analitičnega pogleda, od koder so vzniknili vsi veliki premiki, preko t.i. primarnega oziroma analitičnega slikarstva z Rymanom do Polkeja, čigar delo zaznamujejo že nove interdisciplinarne medijske in tehnološke rešitve ter dekonstrukcija modernističnega enotnega sloga, vendar v doslednih in kompleksnih slikovnih rešitveh ne predstavlja diskontinuitete. V zadnjem delu skušam analizirati slikarske spremembe in pristope v današnjem postpostmodernem času - kako se je namreč slikarstvo preoblikovalo v okviru postmodernistične, po Dantojevo posthistorične umetnosti, ki se ne presoja več z vizualnega, temveč s konceptualnega vidika. S stališča slikarstva kot avtonomne prakse razmišljam o intencionalnosti slike, o njeni medijski transformaciji in o problematiki sodobnega slikarstva.

Ključne besede

Modernizem;Slikarstvo;Postmodernizem;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2005
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	316.7
COBISS:	24248157
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	469
Št. prenosov:	127
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Neznan jezik
Sekundarni povzetek:	In the essay I examine ontology of painterly thought and its discontinuity which was brough about by postmodernism. I attempt to provide insight into the basic aspects of painterly thought and the most important shifts in mental and pictorial process starting with modernism which initiated the autonomy of painting. As a corollary, modernism is very much concerned with the morphologyof pictorial field. I follow painterly thought from Cézanne's analytical approach, which indicated all the following paradigm changes, through primary or analytical painting with Ryman, to Polke, whose work is marked by new interdisciplinary media and technological resources as well as by the deconstruction of the modernist unique style, yet, in complex and meditated pictorial formulations, he does not present discontinuity. In the last part of the essay I attempt to analyze changes and attitudes as have occured in contemporary postpostmodern time. What are the major painterly transformations in the context of postmodernist, according to Danto posthistorical art, which is no longer evaluated from visual but rather from conceptual point of view? From the point of view of painting as an autonomous praxis I meditate on painting's intentionality, its media transformations and its problems.
Sekundarne ključne besede:	Modernism;Painting;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 506-524
Letnik:	ǂLetn. ǂ42
Zvezek:	ǂšt. ǂ2/3
Čas izdaje:	apr./jun. 2005
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;sociology of culture;cultural context of social life;sociologija kulture;
ID:	1467948