doktorska disertacija
Borjana Kremžar (Avtor), Tanja Kajtna (Mentor)

Povzetek

Na temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave je ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred. Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma) in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih, starih 18 let ali več, predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih psihoaktivnih substanc) in motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali, da se bodo skozi analizo pol strukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s pol strukturiranim intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije. Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu 2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne teorije. Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo, da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že porušeno. Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in izluščili tri kategorije. Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v slovenskem prostoru ter podali nekaj idej in možnosti za nadaljnje raziskovanje.

Ključne besede

disertacije;psihopatologija;duševne motnje;slovenski vrhunski športniki;perfekcionizem;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: B. Kremžar Jovanović]
UDK: 159.97:796.034.6-051(497.4)(043.3)
COBISS: 216559363 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 0
Št. prenosov: 2
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Psychopathology and perfectionism in Slovenian elite athletes
Sekundarni povzetek: There are contradictory findings in literature when it comes to psychopathology in sport. On the one hand, evidence suggests that sport plays a protective role in the development of psychopathological disorders (e. g. eating disorders, depression and anxiety disorders), while other research suggests that participation in sport may have an impact on the development of various mental disorders. The aim of the present study was to determine the prevalence of mental disorders (particularly relevant for sport) among Slovenian athletes classified by the Olympic Committee of Slovenia (Olimpijski komite Slovenije, OKS) as Olympic, World and International class. We were interested to see which factors could potentially be connected to the occurrence of psychological disorders in elite athletes, which personality characteristics are expressed in them (we especially highlighted perfectionism) as well as how the athletes face emergencies of psychological distress or rather are open to seeking help when issues arise. We were interested in the prevalence of disorders among athletes of both genders and athletes of individual and team sports aged 18 years or older, namely the prevalence of depression, anxiety, suicide risk, substance abuse (alcohol and other illicit psychoactive substances) and eating disorders. We also hypothesized that personality profile of the athletes would differ significantly from that of the normative group. Drawing on previous research we speculated that through the analysis of semi-structured interviews the central themes, indicating potential factors of psychological disorders, to emerge would be the relationship between parents and athlete, coach and athlete, injuries and personality characteristics - especially perfectionism. To obtain data, we used a research approach that combines both quantitative and qualitative methodology. The data for quantitative analysis was acquired using three different questionnaires: Personality Assessment Inventory, Eating Disorder Inventory-3 and Frost Multidimensional Perfectionism Scale. We obtained the data for the qualitative analysis through semi-structured interview, which we designed specifically for the purpose of this research. Participants of the study were Slovenian athletes, who reached International, World or Olympic class at the beginning of the study (2019). The study included 97 athletes, which is 17 % of all the athletes listed in these categories. Testing was carried out individually and mostly in 2020, with a few subjects tested in 2021. The data were processed using SPSS 23, while in the interview analysis we followed the main principles of grounded theory. A comparison of the results of elite Slovenian athletes and the control group showed similar expressions of depressive, anxious symptoms, symptoms of eating disorders and levels of suicidal thoughts. Some of the athletes appeared to be overly worried, tense and agitated. Nine percent of the athletes cited they occasionally have suicidal thoughts; which is certainly not a negligible figure. With these findings, the research joined a group of studies which challenged the idea of elite athletes being mentally strong and emotionally untouchable individuals. The study also interfered with the belief that sport is exclusively a protective factor, which shelters the individual from developing psychological issues or affects the improvement of psychological state if it is already impaired. Also in our study, we researched potential factors of the occurrence of psychological disorders and obtained three categories. With the study we have laid the foundations for the important and current issue of psychopathology in elite sports, also in Slovenia, and opened some new ideas and possibilities for further research.
Sekundarne ključne besede: dissertations;psychopathology;mental disorders;Slovenian elite athletes;perfectionism;Šport;Duševne bolezni;Perfekcionizem (osebnostna poteza);Psihopatologija;Vrhunski športniki;Slovenija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (201 str.))
ID: 23669475