magistrsko delo
Jasna Rupnik (Avtor), Tanja Škerlavaj (Mentor), Andreja Retelj (Mentor)

Povzetek

Die Masterarbeit behandelt den suprasegmentalen Aspekt der Phonetik im Fremdsprachenunterricht, mit besonderem Schwerpunkt auf der Prosodie als einem System von Regeln, das in der mündlichen Kommunikation mehrere Funktionen erfüllt. Der theoretische Teil beleuchtet die Integration der Phonetik in den Fremdsprachenunterricht, die Bedeutung des gezielten Phonetikunterrichts für die Entwicklung der allgemeinen kommunikativen Kompetenz und definiert die grundlegenden prosodischen Parameter sowie ihre Funktionen im Deutschen und Slowenischen, wobei die Unterschiede zwischen den beiden Sprachen hervorgehoben werden. Im empirischen Teil wird eine Fallstudie zur Verwendung prosodischer Merkmale bei slowenischen Neuntklässlern im Unterricht des Deutschen als Fremdsprache durchgeführt. Die Studie, basierend auf einem Fragebogen und vier Aufgaben zur Überprüfung des Lese-, Sprech- und Hörverständnisses, zeigte Anomalien im Gebrauch prosodischer Mittel. Die Ergebnisse zeigen, dass die Schüler/-innen beim Setzen von Akzenten und beim Strukturieren von Sätzen erfolgreich sind; vor allem beim melodischen Verlauf treten jedoch Abweichungen auf. Diese sind teilweise auf Interferenzen mit der Muttersprache (Slowenisch), die melodisch flexibler ist, zurückzuführen. Die Hörverständnisaufgaben überprüften anhand von Beispielen mit unterschiedlichen Akzenten und melodischen Verläufen das Erkennen der Intention und des Kontexts der Äußerungen. Die Analyse ergab, dass sich die Schüler/-innen trotz ähnlicher sprachlicher Ausgangssituation (Slowenisch als Muttersprache und Umgebungssprache, fünf Jahre Deutschlernen) in ihrer Fähigkeit unterschieden, subtile Bedeutungen zu erkennen, wobei diejenigen, die mehrere Fremdsprachen lernen, weniger Schwierigkeiten hatten. Die Untersuchung der Masterarbeit hebt die Bedeutung der Prosodie hervor, die im slowenischen Lehrplan für Deutsch als Fremdsprache in der Grundschule beim Aufbau der Sprachkompetenz unterschätzt wird. Für einen kommunikativ orientierten Unterricht, dessen Hauptziel erfolgreiche mündliche Kommunikation ist, sind die Beherrschung prosodischer Merkmale in der Fremdsprache und das Bewusstsein für ihre Funktionen von zentraler Bedeutung.

Ključne besede

Deutsch als Fremdsprache;DaF-Unterricht;suprasegmentale Phonetik;Aussprache;Prosodie;

Podatki

Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [J. Rupnik]
UDK: 811.112.2'243:37.091.3(043.2)
COBISS: 230216707 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 244
Št. prenosov: 893
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Suprasegmentalna odstopanja v izgovorjavi slovenskih učencev nemščine
Sekundarni povzetek: Magistrska naloga obravnava suprasegmentalni vidik fonetike pri pouku tujega jezika, s posebnim poudarkom na prozodiji kot sistemu pravil, ki v govorni komunikaciji opravlja več funkcij. Teoretični del osvetljuje vključevanje fonetike v pouk tujega jezika, pomen usmerjenega poučevanja fonetike za razvoj splošne sporazumevalne zmožnosti in opredeljuje osnovne prozodične parametre ter njihove funkcije v nemščini in slovenščini, pri čeme so še posebej izpostavljene razlike med obema jezikoma. V empiričnem delu smo izpeljali študijo primera uporabe prozodičnih značilnosti slovenskih devetošolcev pri pouku nemščine kot tujega jezika. Študija na podlagi vprašalnika in štirih nalog za preverjanje branja, govora in slušnega razumevanja je pokazala odstopanja v uporabi prozodičnih sredstev. Rezultati so pokazali, da so učenci uspešni pri postavljanju poudarkov in členjenju povedi, odstopanja pa se kažejo predvsem pri melodičnem poteku. Ta so deloma posledica interferenc z maternim jezikom (slovenščino), ki je melodično fleksibilnejša. Naloge slušnega razumevanja so na podlagi primerov z različnimi poudarki in melodičnimi poteki preverjale prepoznavanje namena in konteksta izrečenega. Analiza je pokazala, da so se učenci kljub podobnemu jezikovnemu izhodišču (slovenščina kot materni jezik in jezik okolja, učenje nemščine pet let) razlikovali v zmožnosti prepoznavanja subtilnih pomenov, pri čemer so tisti, ki se učijo več tujih jezikov, imeli manj težav. Raziskava v okviru magistrskega dela poudarja vlogo prozodije, kateri v slovenskem učnem načrtu za nemščino kot tuji jezik v osnovni šoli ni posvečeno veliko pozornosti. Za komunikacijsko usmerjeni pouk, katerega glavni cilj je uspešna ustna komunikacija, sta obvladovanje prozodičnih značilnosti v tujem jeziku in zavedanje njihovih funkcij ključnega pomena.
Sekundarne ključne besede: nemščina kot tuji jezik;pouk nemščine kot tujega jezika;suprasegmentalna fonetika;izgovorjava;prozodija;magistrska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko
Strani: 122 str.
ID: 25291019