Analize identitet v pozni antiki na podlagi grobišča Lajh v Kranju

doktorska disertacija

Kaja Pavletič (Avtor), Tina Milavec (Mentor), Janka Istenič (Komentor)

Povzetek

Grobišče Lajh v Kranju, datirano v drugo polovico 6. stoletja, je največje poznoantično grobišče na območju današnje Slovenije in širše regije. Zaradi metodoloških težav, ki izvirajo iz izkopavanj z začetka 20. stoletja,ter nedoslednosti v edini obsežnejši objavi (Stare 1980),je ostalo sorazmerno neraziskano. Disertacija grobišče na novo ovrednoti s celostno revizijo vseh dostopnih podatkov ter z uporabo sodobnih analitičnih in teoretskih pristopov. Raziskava se osredotoča na vprašanja, kako so bile v pogrebnih običajih na Lajhu konstruirane in izražene družbene identitete – predvsem spol, starost, sorodstvene povezave, status in etničnost. Metodologija je vključevala natančen arhivski pregled, rekonstrukcijo grobnih celot, izdelavo novega načrta grobišča ter oblikovanje podatkovne baze. Slednjo smo uporabili za statistične analize, ki so temeljile na raziskovalni analizi podatkov in metodi soočenja namernih in funkcionalnih podatkov, kar je vključevalo tudi antropološke podatke. Rezultati kažejo, da so grobovi služili kot sredstvo izražanja družbenega položaja, ki je bil tesno povezan s starostjo in spolom. Otroci so bili navadno pokopani z manjšim številom in manj dragocenimi pridatki. V starosti med 11 in 14 let smo opazili prehod v družbeno odraslost, ki sovpada z izrazitejšim izražanjem spola. Možatost je bila utemeljena predvsem na bojevniški simboliki, ženstvenost pa na krasitvi telesa, zlasti v obdobju zgodnje odraslosti, ko so ženski grobovi še posebej premožni. To je povezano z njihovo sposobnostjo poroke in rojevanje otrok. Družbeni položaj se je odražal v številu in materialu pridatkov ter domnevno v prostorski razporeditvi, ki nakazuje na obstoj družinskih skupin. Disertacija izpodbija tradicionalne etnične interpretacije, poudarja kompleksnost etničnosti in zagovarja, da so bile v kontekstu pokopov izraziteje poudarjene druge identitete. Raziskava predstavlja osnovo za nadaljnje študije in prispeva k poglobljenemu razumevanju identitet in družbene strukture v pozni antiki.

Ključne besede

pozna antika;grobovi;identitete;družbena struktura;spol;starost;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[K. Pavletič]
UDK:	902
COBISS:	246248451
Št. ogledov:	88
Št. prenosov:	38
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The cemetery of Lajh in Kranj, dating to the second half of the 6th century, is the largest Late Antique cemetery in Slovenia and the broader region. Due to methodological issues arising from early 20th-century excavations and inconsistencies in its only comprehensive publication (Stare 1980) it has remained understudied. This thesis re-evaluates the cemetery using a thorough revision of all available data and applies modern analytical and theoretical approaches. We examined how social identity—particularly gender, age, kinship, status, and ethnicity—was constructed and expressed in burial practices at Lajh. The methodology combined a thorough archival review with the reconstruction of grave assemblages, a new site plan, and the creation of a database. The latter was used to statistically analyse the data using exploratory data analysis and the comparative analysis of intentional and functional data, incorporating the use of anthropological data. Findings show that graves were used as a display of social status, strongly associated with age and gender. Children were generally buried with fewer and less valuable grave goods. Around the age of 11 to 14, we observed a threshold to social adulthood, which coincided with a clearer expression of gender identity. Dominant form of masculinity was primarily constructed around warrior symbolism, while female identity was emphasised through body adornment— particularly in young adulthood, when female graves appear especially wealthy, which is linked to their ability to marry and bear children. Social status was mainly reflected in the quantity and material of grave goods, likely also through patterns of spatial clustering, suggesting family groupings. The thesis challenges traditional ethnic interpretations highlightes the complexity of ethnicity and argues that other identities were more prominently expressed in the context of burial. This research provides a foundation for further studies, and contributes to a deeper understanding of identities and social structure in Late Antiquity.
Sekundarne ključne besede:	Late Antiquity;graves;identitites;social structure;sex;gender;age;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorska disertacija
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak.
Strani:	2 zv. (303, [779] str.)
ID:	27132415