Usposobljenost učiteljev razrednega pouka za prvo pomoč

magistrsko delo

Klara Govekar (Avtor), Jelka Strgar (Mentor)

Povzetek

Prva pomoč je definirana kot oskrba, ki jo izvajamo v najkrajšem možnem času na kraju dogodka z namenom preprečevanja poslabšanja stanja poškodovane ali obolele osebe. Učitelji razrednega pouka so zaradi svoje stalne prisotnosti v šoli pogosto prvi, ki morajo ukrepati ob različnih poškodbah ali poslabšanjih zdravstvenega stanja učencev. Zato je bistvenega pomena, da dobro poznajo pravilne postopke nudenja prve pomoči. Na pedagoških fakultetah v Sloveniji se bodoči učitelji razrednega pouka z vsebinami prve pomoči srečujejo le posredno, saj predmetnik ne vključuje predmeta, ki bi bil neposredno povezan s to temo. Znanje večinoma pridobivajo v okviru različnih zunanjih programov (tečaj za pridobivanje vozniškega dovoljenja, tečaj za bolničarje, enkratna izobraževanja v lokalnih društvih ipd.), vendar so to pogosto enkratni dogodki. Raziskave kažejo, da enkratno izobraževanje ni dovolj za vzdrževanje primerne ravni znanja, zlasti pri učiteljih, ki se s takšnimi situacijami srečujejo redkeje. Poleg tega tečaji niso vedno ustrezno zasnovani, kar lahko vodi do pomanjkljivega razumevanja tega področja in omejenega praktičnega znanja. Učinkovitejše poučevanje temelji na izkustvenem učenju in imitacijah praktičnih primerov. V raziskovalnem delu s pomočjo anonimnega vprašalnika preverimo, kakšne izkušnje imajo učitelji razrednega pouka s tečaji in z izobraževanji o prvi pomoči. Učitelji ocenijo svojo usposobljenost za nudenje prve pomoči ter navedejo področja, na katerih menijo, da imajo manj znanja. Z dodatnimi opisi situacij preverimo tudi njihovo poznavanje posameznih postopkov nudenja prve pomoči. Vprašalnik je obsegal 12 vprašanj o mnenju in stališčih učiteljev do prve pomoči in sedem vprašanj, namenjenih preverjanju znanja. Sodelovalo je 111 učiteljev razrednega pouka, enakomerno razporejenih glede na delovno dobo, pri čemer večina poučuje v prvem triletju osnovne šole. Ugotovljeno je, da je večina učiteljev že opravila tečaj prve pomoči, največ v okviru pridobivanja vozniškega dovoljenja ali v okviru izobraževanj v službi. Dobra polovica je svoje znanje obnavljala pred manj kot petimi leti, večina se strinja, da bi obnavljanje znanja moralo biti pogostejše. Med študijem večina učiteljev ni imela možnosti poglobljenega spoznavanja vsebin prve pomoči v okviru obveznih ali izbirnih predmetov, čeprav jih več kot polovica meni, da bi takšno priložnost morali imeti. Učitelji menijo, da imajo najmanj znanja pri ukrepanju ob poškodbah in poslabšanjih zdravstvenega stanja, kot so poškodbe glave, zastrupitve, epilepsija, zapore dihalnih poti zaradi tujka in temeljni postopki oživljanja. Pri preverjanju znanja se pokaže, da učitelji poznajo pravilne postopke nudenja prve pomoči pri poškodbah, s katerimi so soočeni pogosteje (krvavitve, izpadi zob, opekline), manj pa pri poškodbah oz. spremembah zdravstvenega stanja, ki se v šolskem okolju dogajajo redkeje (zapore dihalnih poti, temeljni postopki oživljanja).

Ključne besede

učitelji razrednega pouka;izobraževanje;mnenje;znanje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[K. Govekar]
UDK:	614.88:37-051(043.2)
COBISS:	248203779
Št. ogledov:	96
Št. prenosov:	12
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Primary school teachers' competence in first aid
Sekundarni povzetek:	First aid is defined as the immediate care provided at the scene of an accident to prevent the deterioration of the condition of an injured or ill person. Due to their constant presence in the school environment, primary school teachers are often the first to respond in cases of injuries or sudden health complications among pupils. It is therefore essential that they possess sufficient knowledge and skills in first aid procedures. At faculties of education in Slovenia, prospective primary school teachers encounter first aid content only indirectly, as the curricula typically lack a dedicated course on this subject. Most commonly, knowledge is acquired through external programmes (e.g. first aid courses for drivers, courses for medical orderlies, or one-time training sessions in local associations), which are most often one-off events. Research shows that such training formats are insufficient for maintaining an adequate level of knowledge in the long term, particularly for teachers who rarely encounter situations requiring first aid intervention. Moreover, these courses are not always systematically designed, which may cause a fragmented understanding of the subject and limited practical skills. In contrast, more effective learning occurs experiential approaches and simulated real-life scenarios. This study employed an anonymous questionnaire to explore primary school teachers’ experiences with first aid education. Participants were asked to evaluate their preparedness to administer first aid and to identify areas where they perceived knowledge gaps. Their understanding of selected procedures was tested through situational. The questionnaire comprised twelve questions assessing teachers’ attitudes towards first aid and seven knowledge-based items. A total of 111 primary school teachers participated, evenly distributed in terms of years of service, with the majority teaching in the first three grades of primary school. The findings indicate that the majority of respondents had completed a first aid course, most commonly during driving school training or through workplace professional development. Over half had refreshed their knowledge within the past five years. A significant number believed that more frequent refreshers were necessary. During their academic studies, the majority had no opportunity for in-depth engagement with first aid content within compulsory or elective courses, although more than half considered that such opportunities should be available. Teachers identified their greatest deficiencies in managing health emergencies, such as head injuries, poisoning, epileptic seizures, airway obstruction because of foreign bodies, and basic resuscitation procedures. While they demonstrated stronger knowledge in procedures related to injuries more frequently encountered in the school setting (e.g., bleeding, tooth avulsion, burns), their performance was weaker when it came to less frequent conditions (e.g., airway obstruction, cardiopulmonary resuscitation).
Sekundarne ključne besede:	first aid;primary school teachers;education;opinion;knowledge;Osnovnošolsko učenje in poučevanje;Prva pomoč;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (IV, 42, 7 str.))
ID:	27370997