Secondary abstract: |
Funkcijska in morfološka zgradba madžarskih srednje velikih in velikih mest je nastajala tekom treh obdobij. Pred letom 1950 so bila mesta v funkcijskem pogledu razdeljena na 4 območja:
• mestno središče, kjer je bila skoncentrirana večina centralnih funkcij,
• notranje ali prvo stanovanjsko območje,
• industrijski predel z večjimi proizvodnimi obrati,
• zunanje ali drugo stanovanjsko območje z delavskimi in vilskimi soseskami.
V majhnih mestih sta obstajali samo dve območji, in sicer mestno središče in notranje stanovanjsko območje, v katerem so se nahajali tudi posamezni proizvodni obrati. Večina mest je bila brez urejenih parkovnih površin.
V času socialističnega družbenega sistema so funkcijski ustroj tvorila prav tako štiri območja, vendar z drugačno vsebino. To so:
• mestno središče, ki v tem obdobju ni doživelo večjih sprememb. Delež oskrbnih in storitvenih dejavnosti je bil omejen, funkcijska preobrazba središča je potekala zelo počasi, zato so središča ohranila nekdanje
morfološke značilnosti
• notranje stanovanjsko območje, tod so nastale velike blokovne soseske, v katerih so bile skoncentrirane tudi osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti
• industrijski predel se je močno razširil, poleg posameznih industrijskih obratov so nastale velike industrijske cone
• zunanje stanovanjsko območje se je prav tako močno razširilo, večinoma zaradi blokovne gradnje.
Na prelomu tisočletja se je funkcijska struktura madžarskim mest pričela korenito spreminjati. V tem procesu postajajo mesta vse bolj podobna tistim v Zahodni Evropi. Današnjo strukturo tvori pet območij:
• mestno središče, je v fazi intenzivnega prestrukturiranja. Povečuje se delež centralnih funkcij ter oskrbnih dejavnosti, zmanjšuje pa delež stanovanj.
• notranje stanovanjsko območje se tako po površini kot po številu stanovanj zmanjšuje, sem se selijo centralne dejavnosti.
• industrijsko območje, opazno je prestrukturiranje nekdanjih industrijskih con, pa tudi propadanje, zaradi česar so številni deli mest zanemarjeni.
• zunanje stanovanjsko območje; ta del se razvija najintenzivneje, in sicer zaradi novih stanovanjskih sosesk ter zaradi novih trgovskih središč, ki se praviloma locirajo na robu mesta
• zeleni obroč postaja atraktivno območje za rekreacijo, stanovanjsko gradnjo ter za mnoge gospodarske dejavnosti (skladišča, trgovska središča)
Zaradi terciarizacije in tržnega gospodarstva se morfološka struktura mest hitro spreminja. Samo ožja in širša mestna središča še ohranjajo tradicionalno podobo. |