ǂDie ǂstruktur der ungarischen mittel- und gross-städte

Povzetek

Die funktionale Struktur der Städte gestaltete sich nach der Wende stufenweise um. Diese Veränderungen wurden durch den Übergang zur Marktwirtschaft und die Deurbanisationsprozesse hervorgerufen. Inforlgedessen näherten sich die funktionale Struktur der heimischen Groß- und Mittelstädte der der entwickelten europäischen Städte. In den Städten geht der Anteil an der Wohnfunktion in erster Linie infolge der Ausdehnung der zentralen Geschäftsviertel, der Errichtung peripherialer Einkaufszentren und der Erweiterung von Industrieflächen immer mehr zurück. Während die Zone des äußeren Wohngebietes durch die Erscheinung von Wohnparks und die Ausdehnung der Einfamilienhäusergebiete wächst, nimmt die Fläche des inneren Wohngebiets ab. Infolge des Übergangs in die Marktwirtschaft verlieren die Städte ihre Morphologie. Wegen der uniformirten Bauweise der multinationalen Firmen in den peripherialen Einkaufszentren und Industriegebieten, wurde mit der der ähnlichen Zonen der westeuropäischen Mittelstädte gleich. Nur der historische Stadtkern und teilweise das innere Wohngebiet konnten ihr altes, traditionelles Gesicht aufrechterhalten.

Ključne besede

Madžarska;mesta;urbani razvoj;mestni prostor;mestni predeli;funkcije;raba prostora;

Podatki

Leto izida:	2006
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	911.375.6(439):711.55
COBISS:	237118464
ISSN:	1854-665X
Matična publikacija:	Revija za geografijo
Št. ogledov:	582
Št. prenosov:	67
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Funkcijska struktura madžarskih srednje velikih in velikih mest
Sekundarni povzetek:	Funkcijska in morfološka zgradba madžarskih srednje velikih in velikih mest je nastajala tekom treh obdobij. Pred letom 1950 so bila mesta v funkcijskem pogledu razdeljena na 4 območja: • mestno središče, kjer je bila skoncentrirana večina centralnih funkcij, • notranje ali prvo stanovanjsko območje, • industrijski predel z večjimi proizvodnimi obrati, • zunanje ali drugo stanovanjsko območje z delavskimi in vilskimi soseskami. V majhnih mestih sta obstajali samo dve območji, in sicer mestno središče in notranje stanovanjsko območje, v katerem so se nahajali tudi posamezni proizvodni obrati. Večina mest je bila brez urejenih parkovnih površin. V času socialističnega družbenega sistema so funkcijski ustroj tvorila prav tako štiri območja, vendar z drugačno vsebino. To so: • mestno središče, ki v tem obdobju ni doživelo večjih sprememb. Delež oskrbnih in storitvenih dejavnosti je bil omejen, funkcijska preobrazba središča je potekala zelo počasi, zato so središča ohranila nekdanje morfološke značilnosti • notranje stanovanjsko območje, tod so nastale velike blokovne soseske, v katerih so bile skoncentrirane tudi osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti • industrijski predel se je močno razširil, poleg posameznih industrijskih obratov so nastale velike industrijske cone • zunanje stanovanjsko območje se je prav tako močno razširilo, večinoma zaradi blokovne gradnje. Na prelomu tisočletja se je funkcijska struktura madžarskim mest pričela korenito spreminjati. V tem procesu postajajo mesta vse bolj podobna tistim v Zahodni Evropi. Današnjo strukturo tvori pet območij: • mestno središče, je v fazi intenzivnega prestrukturiranja. Povečuje se delež centralnih funkcij ter oskrbnih dejavnosti, zmanjšuje pa delež stanovanj. • notranje stanovanjsko območje se tako po površini kot po številu stanovanj zmanjšuje, sem se selijo centralne dejavnosti. • industrijsko območje, opazno je prestrukturiranje nekdanjih industrijskih con, pa tudi propadanje, zaradi česar so številni deli mest zanemarjeni. • zunanje stanovanjsko območje; ta del se razvija najintenzivneje, in sicer zaradi novih stanovanjskih sosesk ter zaradi novih trgovskih središč, ki se praviloma locirajo na robu mesta • zeleni obroč postaja atraktivno območje za rekreacijo, stanovanjsko gradnjo ter za mnoge gospodarske dejavnosti (skladišča, trgovska središča) Zaradi terciarizacije in tržnega gospodarstva se morfološka struktura mest hitro spreminja. Samo ožja in širša mestna središča še ohranjajo tradicionalno podobo.
Sekundarne ključne besede:	Madžarska;mesta;urbani razvoj;mestni prostor;mestni predeli;funkcije;raba prostora;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 53-70
Letnik:	1
Zvezek:	ǂšt. ǂ2
Čas izdaje:	2006
ID:	10908769