ǂa ǂstudy in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)
Abstract
Drevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočja.
Keywords
rockfall;natural hazards;dendrogeomorphology;tree rings;stem scars;recurrence interval;
Data
Language: |
English |
Year of publishing: |
2020 |
Typology: |
1.01 - Original Scientific Article |
Organization: |
UL BF - Biotechnical Faculty |
UDC: |
630*38+630*58(497.4Trenta)(045)=111 |
COBISS: |
5652390
|
ISSN: |
2335-3112 |
Parent publication: |
Acta Silvae et Ligni
|
Views: |
2230 |
Downloads: |
2100 |
Average score: |
0 (0 votes) |
Metadata: |
|
Other data
Secondary language: |
Slovenian |
Secondary title: |
Rekonstrukcija podorne aktivnosti z uporabo dendrogeomorfologije in metode štetja poškodb |
Secondary abstract: |
Drevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočja. |
Secondary keywords: |
skalni podori;naravne nevarnosti;dendrogeomorfologija;drevesne branike;poškodbe debla;povratna doba; |
Type (COBISS): |
Article |
Source comment: |
Besedilo v angl.;
|
Pages: |
str. 19-32 |
Issue: |
[Št.] 121 |
Chronology: |
2020 |
DOI: |
10.20315/ASetL.121.2 |
ID: |
11484265 |