Reconstruction of rockfall activity through dendrogeomorphology and a scar-counting approach

ǂa ǂstudy in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)

Barbara Žabota (Avtor), Daniel Trappmann (Avtor), Tom Levanič (Avtor), Milan Kobal (Avtor)

Povzetek

Drevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočja.

Ključne besede

rockfall;natural hazards;dendrogeomorphology;tree rings;stem scars;recurrence interval;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK:	63038+63058(497.4Trenta)(045)=111
COBISS:	5652390
ISSN:	2335-3112
Matična publikacija:	Acta Silvae et Ligni
Št. ogledov:	2230
Št. prenosov:	2100
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Rekonstrukcija podorne aktivnosti z uporabo dendrogeomorfologije in metode štetja poškodb
Sekundarni povzetek:	Drevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočja.
Sekundarne ključne besede:	skalni podori;naravne nevarnosti;dendrogeomorfologija;drevesne branike;poškodbe debla;povratna doba;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Komentar vira:	Besedilo v angl.;
Strani:	str. 19-32
Zvezek:	[Št.] 121
Čas izdaje:	2020
DOI:	10.20315/ASetL.121.2
ID:	11484265