Fenomen ironije

ironija v delih Vitomila Zupana in Thomasa Manna

Mateja Bremec (Author), Alojzija Zupan Sosič (Mentor), Špela Virant (Mentor)

Abstract

Die Masterarbeit versucht, das Problem des Ironie-Phänomens zu beleuchten und es in der slowenischen Literaturwissenschaft genauer zu definieren. Die Definitionen und die Entwicklung der Ironie, sowie ihre aktuellen Typologien sind diachron und synchron behandelt. Außerdem bestätigt die Masterarbeit die Qualität der literarischen Werke des slowenischen Schriftstellers Vitomil Zupan als Ironiker und weist auf das Problem hin, dass er aufgrund der politischen und historischen Situation in Slowenien im 20. Jahrhundert im In- und Ausland nicht ausreichend anerkannt und respektiert wurde, was eine große Lücke in der slowenischen Literaturwissenschaft hinterließ. Um seine Qualität zu beweisen, steht ihm der weltberühmte deutsche Schriftsteller und Ironie-Meister Thomas Mann zum Vergleich.

Keywords

slovenska književnost;nemška književnost;modernizem;modernistični roman;ironija;pripovedovalec;(homo)erotika;bolonjski magisteriji;Zupan;Vitomil;1914-1987;Literarne študije;"Potovanje na konec pomladi";"Igra s hudičevim repom";"Levitan";Mann;Thomas;1875-1955;"Smrt v Benetkah";

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2020
Typology:	2.09 - Master's Thesis
Organization:	UL FF - Faculty of Arts
Publisher:	[M. Bremec]
UDC:	821.163.6.09Zupan V.(043.2)
COBISS:	36505091
Views:	483
Downloads:	77
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Secondary title:	Phänomen der Ironie
Secondary abstract:	This master's thesis tries to shed light on the problem of the phenomenon of irony and define it in more detail in Slovenian literary studies. It deals diachronically and synchronously with the types of irony and current typologies of irony. At the same time, it confirms the quality of the literary work of the Slovene writer Vitomil Zupan as ironic and points out the problem that due to the political and historical situation in Slovenia in the 20th century, he was not sufficiently recognizable or respected at home and abroad. To prove his quality, the world-famous German writer and master of irony, Thomas Mann, stands by his side. The novels analysed (Potovanje na konec pomladi, Igra s hudičevim repom, Levitan ) and Mann's novelle Smrt v Benetkah belong to the 20th century, the period of modernism, so one of the chapters of this thesis defines a modernist novel and its dimensions. The irony from the perspective of an unreliable first-person narrator who predominates in the narrative in modernism was analysed. In the novella, the irony from the point of view of an omniscient narrator was analysed. It was assumed that irony occurs in all narrative elements and motives, therefore they were roughly illuminated, but more attention was paid to the relationship of irony with (homo) eroticism (the relationship of the narrator/main character to men or women).
Secondary keywords:	Slovene literature;German literature;modernism;modernist novel;irony;narrator;(homo)erotica;
Type (COBISS):	Master's thesis/paper
Study programme:	1000947
Embargo end date (OpenAIRE):	1970-01-01
Thesis comment:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko
Source comment:	NASLOV: Fenomen ironije / IZVLEČEK: Magistrsko delo poskuša osvetliti pojav ironije in ga podrobneje definirati v slovenski literarni vedi. Diahrono in sinhrono obravnava vrste ironije ter aktualne tipologije ironije. Obenem potrjuje kvaliteto literarnega opusa slovenskega pisatelja Vitomila Zupana kot ironika in izpostavlja problem, da zaradi politično-zgodovinskih razmer na Slovenskem v 20. stoletju ni bil dovolj prepoznaven niti spoštovan doma in v tujini, kar je pustilo veliko vrzel slovenski literarni vedi. Za dokazovanje njegove kvalitete je z njim primerjan svetovni nemški pisatelj in mojster ironije, Thomas Mann ter njegova dela. Obravnavani romani (Potovanje na konec pomladi, Igra s hudičevim repom, Levitan) ter Mannova novela Smrt v Benetkah spadajo v 20. stoletje, v obdobje modernizma, tako je v enem od poglavij definiran še modernistični roman in njegove razsežnosti. Ironijo analiziram s perspektive nezanesljivega prvoosebnega pripovedovalca, ki v pripovedi modernizma prevlada. Pri noveli ironijo analiziram z vidika vsevednega pripovedovalca. Ker predpostavljam, da se ironija pojavlja pri vseh pripovednih prvinah in motivih, jih na grobo osvetlim, podrobneje pa se posvetim odnosu ironije s (homo)erotiko (odnos pripovedovalca/glavnega lika do moških oz. žensk). / KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost, nemška književnost, modernizem, modernistični roman, ironija, pripovedovalec, (homo)erotika
Pages:	109 str.
ID:	12094424