Mihael Volk (Author), Blaž Nardin (Author), Bojan Dolšak (Author)

Abstract

The demands for complicated products have increased dramatically over the last few years taking into consideration the utilisation of sheet metal, product quality and process conditions. For reliable product development and stable production process, the use of FEM is necessary. One of the most significant parameters in the sheet metal forming process is the blank holding force. In the research work, the optimisation of the blank holding force was performed with the help of FEM analysis. For the optimisation the geometry and the structure of the blank holder was optimised. The best results were obtained with flexible, segmented blank holders, which enables wider technological window for good parts.

Keywords

sheet metal forming;deep drawing;segmented holding system;finite elements method;optimization;

Data

Language: English
Year of publishing:
Typology: 1.01 - Original Scientific Article
Organization: UM FS - Faculty of Mechanical Engineering
Publisher: = Association of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia et al.
UDC: 621.983.3:519.61
COBISS: 15355670 Link will open in a new window
ISSN: 0039-2480
Parent publication: Strojniški vestnik
Views: 1558
Downloads: 72
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: Slovenian
Secondary title: Uporaba numeričnih simulacij pri procesu globokega vleka in pridrževalni sistem s segmentnimi vstavki
Secondary abstract: V zadnjem času se stalno povečuje potreba po kompleksnejših izdelkih iz pločevine, kar je še posebej značilno za avtomobilsko industrijo. Poleg tega je trend tudi v uporabi novih, trših materialov, ki pa se težje preoblikujejo.V takih primerih je postala nujna uporaba numeričnih simulacij. S pomočjo numeričnih simulacij se skrajša čas razvoja procesa, proces preoblikovanja pa je tudi bolj obvladljiv. V nekaterih primerih pa tudi to ni dovolj, zato se vedno znova pojavljajo tudi potrebe po novih, naprednejših ter bolj prilagodljivih sistemih. Eden takšnih sistemov je tudi pridrževalni sistem, ki je opisan v tem članku. Eden najpomembnejših parametrov pri preoblikovanju pločevine je pridržalna sila. Pridržalna sila je še posebej pomembna pri procesu globokega vleka in je včasih celo edini parameter, na katerega lahko občutno vplivamo. S pridržalno silo nadzorujemo tok materiala, ki ima neposreden vpliv na nastanek razpok ter gub, torej na kakovost vlečenihpločevinastih izdelkov. V članku je zato opisana optimizacija pridržalne sile ter pridržalnega sistema s segmentnimi vstavki. Optimizacija je bila narejena s pomočjo metode končnih elementov in mehke logike. Takšna kombinacija optimizacije v preteklosti še ni bila narejena in prav zato takšnega pridrževalnega sistema s segmentnimi vstavki ne najdemo nikjer drugje. Omenjeni segmentni način pridrževanja je v članku primerjan z običajnim postopkom pridrževanja. Za eksperiment je bil uporabljen industrijski primer iz bele tehnike. Rezultati so pokazali, da je mogoče z uporabo krajevno odvisne pridržalne sile občutno izboljšati kakovost izdelkov. Izdelki, narejeni s segmentnim pridrževanjem, so bili bistveno kakovostnejši in brez napak kot so gube ali razpoke. Rezultati numeričnih simulacij so bili potrjeni tudi z eksperimentom. Sistem se je izkazal kot izredno prilagodljiv. Posebnost tega sistema je, da so segmentni vstavki vedno v neposrednem stiku s pločevinasto platino, zaradi česar imamo boljši nadzor nad procesom. S tem sistemom je mogoče nadzorovati tok materiala tako krajevno kot tudi časovno, kar z običajnimi sistemi ni mogoče, hkrati pa so rezultati občutno boljši. Tehnološko okno kakovostnih izdelkov je v tem primeru širše. Za optimalno delovanje pridržalnega sistema potrebujemo poseben sistem hidravličnih blazin stiskalnic, ki pa ga zaenkrat v proizvodnji najdemo le redko. Sistem pa ima veliko prednosti in zato je pričakovati, da sebo v industriji vse bolj uveljavljal. Analiza v članku je narejena samo s krajevno odvisno pridržalno silo, in sicer za 10 segmentnih vstavkov. Ni pa bila uporabljena časovno odvisna pridržalna sila, ki lahko privede še do bistveno boljših rezultatov. V prihodnje je zato treba več pozornosti posvetiti tudi uporabi časovno odvisne pridržalne sile. Rezultate, predstavljene v tem delu, je mogoče uporabiti pri razvoju novih orodij za preoblikovanje pločevine. Opisani sistem pridrževanja je uporaben predvsem za zahtevnejše izdelke, ki jih ni mogoče kakovostno izdelati z do sedaj znanimi sistemi pridrževanja. Optimizacija pridržalne sile s kombinirano uporabo numeričnih simulacij in mehke logike lahko občutno skrajša čas optimizacije.
Secondary keywords: preoblikovanje pločevine;globoki vlek;segmentni sistem pridrževanja;metoda končnih elementov;optimiranje;
URN: URN:NBN:SI
Pages: str. 697-703
Volume: ǂVol. ǂ57
Issue: ǂno. ǂ9
Chronology: sep. 2011
Keywords (UDC): applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;engineering;technology in general;inženirstvo;tehnologija na splošno;mechanical engineering in general;nuclear technology;electrical engineering;machinery;strojništvo;working or machining with chip formation;abrasive working;hammers and presses;obdelava z odrezovanjem;obdelava pločevine;globoki vlek;mathematics;natural sciences;naravoslovne vede;matematika;mathematics;matematika;computational mathematics;numerical analysis;računska matematika;numerična analiza;
DOI: 10.5545/sv-jme.2010.258
ID: 1438937