magistrsko delo
Abstract
Migracije, kot so preseljevanje – priseljevanje in izseljevanje ljudi – so stalnica skozi stoletja. Poznamo več oblik migracij, ki potekajo med državami: svobodne, regularne migracije posameznikov, ki državo svojega bivanja spremenijo v okviru obstoječe zakonodaje in po lastni volji; migracije zaradi prisile – ko ljudje bežijo ali ko posamezniki zaradi upravičene bojazni pred preganjanjem ali ko v strahu množično bežijo pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali osnovnih človekovih pravic in drugih okoliščin predvsem zaradi različnih katastrof in konfliktov; migracije, ki so nezakonite in ki zadevajo nedovoljene, ilegalne prehode meja in bivanje v tuji držav brez ustreznega dovoljenja. Za razliko od socialnih in ekonomskih migracij ter priseljevanja gre pri azilu za univerzalno človekovo pravico posameznika, ki je zapustil svojo matično državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali katerikoli drugi obliki preganjanja. Azil je eno izmed razmerij, ki ureja vez med posameznikom in državo, je pa tudi hkrati oblika zaščite, ki preprečuje preganjanje, in jo podeli ciljna država osebi, ki vstopi na njeno ozemlje in ki ni zmožna poiskati ali pridobiti zaščite v državi izvora. Zakon o mednarodni zaščiti definira prosilca za mednarodno zaščito kot osebo, državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal ustrezno prošnjo za azil. Begunci pa imajo tudi dolžnosti. Njihove dolžnosti zajemajo dolžnost spoštovanja ustavne ureditve, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov Republike Slovenije. Včasih pa begunci te dolžnosti tudi kršijo ali pa se jim izogibajo, kar vodi do potrebnih ukrepov; eden izmed ukrepov je tudi omejitev gibanja beguncev. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in države, ki so članice EU, lahko le-to omejijo pod zakonsko strogo določenimi pogoji predvsem zaradi varovanja javne varnosti, varovanja javnega reda, varovanja javnega zdravstva ter nujnih razlogov v javnem interesu. Pri omejitvi gibanja beguncem je potrebno le-to zakonsko dosledno spoštovati, saj v nasprotnem primeru pride do kršitve človekovih osnovnih pravic. V primeru pritožb zaradi omejitve gibanja obstajajo različne sodne prakse in različni pogledi na zakone, kar pa gre predvsem na račun neusklajenih nacionalnih zakonodaj na območju Evropske unije.
Keywords
omejitev gibanja;prosilci za mednarodno zaščito;begunci;azil;človekove pravice;svoboda gibanja;
Data
| Language: |
Slovenian |
| Year of publishing: |
2024 |
| Typology: |
2.09 - Master's Thesis |
| Organization: |
FDŠ |
| Publisher: |
[V. Kovač] |
| UDC: |
351.74/.76(043.2) |
| COBISS: |
221847299
|
| Views: |
149 |
| Downloads: |
10 |
| Average score: |
0 (0 votes) |
| Metadata: |
|
Other data
| Secondary language: |
English |
| Secondary title: |
(Restriction of movement for international protection applicants) |
| Type (COBISS): |
Master's thesis/paper |
| Thesis comment: |
Fak. za državne in evropske študije |
| Source comment: |
Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 10. 1. 2025;
|
| Pages: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (98 str.)) |
| ID: |
25698662 |