primer prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji
Povzetek
Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Ključne besede
integracija;integracijska politika;prisilni migranti;prosilci za mednarodno zaščito;begunci;mednarodna zaščita;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2018 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
FUDŠ - Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici |
Založnik: |
[E. Černigoj] |
UDK: |
314.15.045:2-678(497.12)(043.2) |
COBISS: |
1024782401
|
Št. ogledov: |
1 |
Št. prenosov: |
2 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
Every wave of sudden mass migration posed challenging questions on the implementation of
integration in the receiving countries. As other EU member states, Slovenia is facing a surge
in the number of migrants, amongst whom forced migrants – asylum seekers, refugees and
persons with subsidiary protection – are an especially vulnerable group that demands
additional attention. The purpose of this thesis is to gather in one place and systematically
inspect different fields of integration and current local legislations, which are regulating
circumstances of forced migrants in the Republic of Slovenia. We are starting off from the
assumption that Slovenian integration policy needs to introduce additional measures that
would ease the integration between individuals and the receiving society as a response to an
increased number of asylum seekers and persons under international protection. Through
analysis of primary and secondary literature sources and with focused comparison of practices
among countries it was found which fields are the most in need of reforms and what type of
changes need to be addressed. It was discovered that since the period of massive migrant
arrivals, legislation changed multiple times as a response to current needs in the field or due to
current country policy directions. Some fields of integration remained poorly developed.
These are health, political participation and access to citizenship. Nevertheless, Slovenia is
one of the best and most progressive countries in the field of family unification and exemplary
in fields of education and exercising primary integration programs. Other fields such as access
to international protection, housing, employment and antidiscrimination are still weak,
restrictive or in some aspects insufficiently managed. There are massive differences in access
to integration policies between asylum seekers, persons with refugee status and persons under
subsidiary protection. |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Fak. za uporabne družbene študije v Novi Gorici |
Strani: |
107 str., [2] str. pril |
ID: |
13177510 |