Abstract

Med štirinajstim in zgodnjim devetnajstim stoletjem je Dubrovnik ohranil kompleksno versko identiteto, ki jo je oblikoval njegov geopolitični položaj med katoliško zahodno Evropo in pravoslavnim vzhodom Evrope. Medtem ko je bilo mesto uradno katoliško, je zaradi svojih trgovskih interesov in diplomatske pragmatičnosti kazalo določeno stopnjo verske strpnosti, zlasti do pravoslavnih kristjanov, judov in muslimanov. Laična pobožnost se je izražala preko bratovščin, dobrodelnih ustanov in čaščenja lokalnih svetnikov, kar je odražalo tako skupnostno kot individualno versko pobožnost. Duhovne reforme, na katere so vplivala širša tridentinska prizadevanja, so skušale standardizirati verske prakse in disciplino. Avtor trdi, da je edinstvena zmes pravovernosti in pragmatične strpnosti v Dubrovniku zaznamovala njegovo vlogo kulturnega in verskega križišča v predmodernem sredozemskem svetu.

Keywords

dubrovniški nadškof;verske napetosti;pravoslavni kristjani;Judje;pozni srednji vek;zgodnji novi vek;Dubrovnik;Religioznost;Srednji vek;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 1.01 - Original Scientific Article
UDC: 27-9
COBISS: 245351939 Link will open in a new window
ISSN: 2464-0344
Views: 59
Downloads: 1
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Religious conditions and forms of religiosity in the Republic of Ragusa in the Late Middle Ages and the Early Modern Period
Secondary keywords: Ragusa;Ragusan archbishop;religious tensions;Orthodox Christians;Jews;Late Middle Ages;early modern era;
Pages: str. 7-39
Volume: ǂLetn. ǂ10
Issue: ǂšt. ǂ1
Chronology: 2025
ID: 27245203