Izidor Janžekovič (Avtor)

Povzetek

Med štirinajstim in zgodnjim devetnajstim stoletjem je Dubrovnik ohranil kompleksno versko identiteto, ki jo je oblikoval njegov geopolitični položaj med katoliško zahodno Evropo in pravoslavnim vzhodom Evrope. Medtem ko je bilo mesto uradno katoliško, je zaradi svojih trgovskih interesov in diplomatske pragmatičnosti kazalo določeno stopnjo verske strpnosti, zlasti do pravoslavnih kristjanov, judov in muslimanov. Laična pobožnost se je izražala preko bratovščin, dobrodelnih ustanov in čaščenja lokalnih svetnikov, kar je odražalo tako skupnostno kot individualno versko pobožnost. Duhovne reforme, na katere so vplivala širša tridentinska prizadevanja, so skušale standardizirati verske prakse in disciplino. Avtor trdi, da je edinstvena zmes pravovernosti in pragmatične strpnosti v Dubrovniku zaznamovala njegovo vlogo kulturnega in verskega križišča v predmodernem sredozemskem svetu.

Ključne besede

dubrovniški nadškof;verske napetosti;pravoslavni kristjani;Judje;pozni srednji vek;zgodnji novi vek;Dubrovnik;Religioznost;Srednji vek;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
UDK: 27-9
COBISS: 245351939 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 2464-0344
Št. ogledov: 59
Št. prenosov: 1
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Religious conditions and forms of religiosity in the Republic of Ragusa in the Late Middle Ages and the Early Modern Period
Sekundarne ključne besede: Ragusa;Ragusan archbishop;religious tensions;Orthodox Christians;Jews;Late Middle Ages;early modern era;
Strani: str. 7-39
Letnik: ǂLetn. ǂ10
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 2025
ID: 27245203