Secondary abstract: |
Jezikovni seksizem, ki je glavna tema te diplomske naloge, je del večjega pojava imenovanega seksizem. Slednji je v družbi prisoten že skozi vso preteklost, vendar se ga je v različnih obdobjih drugače obravnavalo. Začelo se je, ko so se ženske začele počutiti zapostavljene v pomembnejših poklicnih funkcijah, predvsem pa so se ženske počutile, glede na splošno miselnost, ki je vladala v družbi, da je njihovo mesto zgolj doma, kjer bi naj skrbele za otroke in gospodinjska opravila. Ženske so že od nekdaj čutile, da lahko k družbi prispevajo mnogo več, vendar so se morale za to vedno boriti. Skozi čas so se ustvarila določena gibanja, ki so jih vodile močne in odločne ženske, ki so se trudile doseči enakopravnost za ženske v položaju do moških. Zaradi spreminjanja družbe, njenega razvijanja in rasti se hkrati spreminja tudi jezik. V tej diplomski nalogi smo se odločili preučiti področje jezikovnega seksizma glede na različne žanre, da bi videli, ali obstajajo razlike v rabi jezika glede na to, komu so publikacije namenjene in katero področje zanimanja pokrivajo. Izbrali smo štiri publikacije, ki pokrivajo teme od mode do izobraževanja: The New Review je modno-orientirana priloga časopisa Independent on Sunday, GQ je revija namenjena moškim, medtem ko sta National Art Education Association News in Music Educators Journal izobraževalni reviji, prva iz področja vizualnih umetnosti, druga pa iz področja glasbe. Osredotočili smo se na spolno-specifične in oboje-spolne izraze, ki določajo osebne zaimke in samostalnike za poimenovanje oseb v kontekstih uporabe. Analizirali smo jezik zgoraj omenjenih publikacij v vsem, kar je napisano, v člankih, oglasih idr. Rezultati so pokazali, da bi se lahko primerom, ki so se v tej diplomski nalogi izkazali za seksistične, izognili do neke mere, ne pa popolnoma. Obstaja nivo jezika, ki ga je potrebno vzdrževati, vendar se vanj tudi ne smemo preveč vmešavati. Takšni posegi lahko namreč popačijo jezik ali pisni izdelek do mere nerazpoznavnosti, kjer je samo nekaj besed nametanih na kup. Dobro vodilo za uravnotežen in ne-seksističen način izražanja je torej upoštevanje jezikovnih omejitev, okoliščin in sprejetih kulturnih in družbenih smernic. |