Secondary abstract: |
Izhodišča: Celiakija je sistemska imunsko pogojena bolezen, ki nastane kot posledica uživanja glutena pri genetsko disponiranih osebah. Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna prehranska kakovost brezglutenske diete.
Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen je prehranski vnos odraslih bolnic s celiakijo v Sloveniji glede na veljavna priporočila za uravnoteženo prehrano in glede na Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja.
Metode: V raziskavo smo vključili 40 žensk s celiakijo, ki so uživale brezglutensko dieto in bile stare od 23 do 76 let. Za zbiranje podatkov o prehranskih navadah smo uporabili metodo prehranskega dnevnika, v katerega so preiskovanke tri poljubne dneve v tednu dosledno zapisovale vse, kar so zaužile tisti dan. Metabolizem v mirovanju (RMR) smo izračunali po Harris-Benedictovi enačbi. Za določitev celodnevnih energetskih potreb (CEP) smo glede na poročanje o dnevnih aktivnostih RMR pomnožili z ustreznim faktorjem za fizično aktivnost (PAL). Podatke smo ovrednotili z računalniškim programom za strokovno načrtovanje prehrane Prodi 5.9, ki upošteva Referenčne vrednosti za vnos hranil D-A-CH. Dobljene podatke smo statistično obdelali.
Rezultati: Prehranski dnevnik je vrnilo 40 udeleženk. Ovrednoteni prehranski dnevniki kažejo, da je bil povprečen energetski vnos hranil statistično pomembno (p<0,05) prenizek za zagotavljanje priporočenih celodnevnih energetskih potreb preiskovank. Bolnice s celiakijo so zaužile primeren delež beljakovin (14,2%), vendar statistično pomembno (p<0,05) prevelik delež maščob (36,4%) ter premajhen delež ogljikovih hidratov (48,2 %) in prehranskih vlaknin (18,9 g/dan).
Med makro-, mikroelementi in vitamini so preiskovanke v povprečju zaužile statistično pomembno (p<0,05) premalo kalcija in joda, folne kisline, vitamina D in vitamina A. Vnos železa je bil na spodnji meji priporočil, vrednosti cinka in kalija pa sta presegli priporočene vrednosti, vendar sta bili primerljivi z vnosom splošne populacije v srednjeevropskem okolju.
Zaključek: Rezultati kažejo, da brezglutenska prehrana bolnic s celiakijo v Sloveniji ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane glede na Referenčne vrednosti za vnos hranil D-A-CH. Ugotovili smo, da je tudi pri preiskovankah, pri katerih je bil dnevni energetski vnos hranil primeren ali celo prenizek, prehrana vsebovala prevelik delež maščob, premalo ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin ter anorganskih snovi. V prihodnosti bo treba narediti več na področju kvalitete prehrane in rednega prehranskega spremljanja bolnikov s celiakijo. Izobraževanja o brezglutenski prehrani bodo morala vključevati tudi nasvete, kako doseči priporočene dnevne vnose vseh pomembnih hranil in vitaminov. |