Secondary abstract: |
Vse organizacije – ne glede na to ali so poslovne, vladne ali neprofitne – morajo biti sposobne ustvariti svojo vrednost z grajenjem, prilagajanjem ali vsaj s pomočjo programske opreme. Brez programske opreme je zmožnost za doseganje zastavljenih ciljev na poslovnem področju izjemno omejena, če ne celo nemogoča. Kljub potrebi je bil razvoj programske opreme v preteklosti nezanesljiv in drag proces, sam podvig pa nagnjen k napakam. Navedene težave so pripeljale do različnih načinov pristopa k razvoju programske opreme: od tradicionalne metode slapu (ang. Waterfall method) do novejših agilnih metod. Agilno vodenje projektov je sodobnejši pristop k oblikovanju in uresničitvi programske opreme, hkrati pa zagotavlja razvoj programske opreme, ki ima največjo vrednost za kupca.
Agilne metodologije pomagajo razvijalcem pri reševanju nepredvidljivih situacij z uporabo inkrementalnega, iterativnega dela in empiričnih povratnih informacij. Inkrementalni model pomeni, da se programska oprema razvija v posamičnih, hitrih ciklih. Takšen razvoj izdelkov zagotavlja, da je potencialno uporabna verzija delujočega izdelka vedno na voljo. Rezultat so majhne izdaje, kjer vsaka izdaja postopoma nadgrajuje oz. razširja funkcionalnost izdelka. Vsaka razširitev je temeljito testirana, kako bi se ohranila in zagotovila kakovost programske opreme. Testiranje je integrirano v celotnem življenjskem ciklu produkta, kar omogoča redne preglede delovanja le-tega. Testiranje lastniku omogoča identifikacijo potrebnih modifikacij, razvojni skupini pa zgodnji vpogled v kakovost programske opreme.
Da bi bili uspešni pri opravljanju dela, se morajo strokovnjaki najprej naučiti načel in odnosov, na katerih temelji agilni razvoj. Izkušeni inženirji programske opreme so se zbrali leta 2001, da bi ugotovili, kaj imajo določene lahke metode skupnega. Na tem sestanku so prvič uporabili naziv »agilne metode,« nekateri izmed njih pa so kasneje ustanovili neprofitno organizacijo »The Agile Alliance«, katere namen je bil promoviranje agilnega razvoja. Ustvarjalci te zveze so ustvarili tudi manifest, ki predpisuje temeljne principe in postopke, ki bi jih morali upoštevati uporabniki agilnih metodologij. Manifest opisuje štiri ključne vrednote, ki so danes enako pomembne, kot so bile takrat:
• Posamezniki in interakcije pred procesi in orodji.
• Delujoča programska oprema pred vseobsežno dokumentacijo.
• Sodelovanje s stranko pred pogodbenimi pogajanji.
• Odziv na spremembe pred strogim sledenjem načrtom. |