Teodor Petrič (Author)

Abstract

Wie in den meisten Literatursprachen zeigt sich auch in der deutschen Sprache eine allgemeine Tendenz zur Nominalisierung. Neben dem Ausbau van hochgradig komprimierten Nominalgruppen, deren Gliedkern oft ein Verbalstraktum ist, gelten die Funktionsverbgefüge als "die zweite Erscheinungsweise der Entwicklungstendenz der deutschen Sprache zum Nominalisierungsstil" oder sogar "als Hauptträger nominali­ sierender Tendenzen" 3 in der deutschen Sprache.

Keywords

lingvistika;nemščina;sintaksa;slovnica;

Data

Year of publishing:
Typology: 1.01 - Original Scientific Article
Organization: UM PEF - Faculty of Education
UDC: 803.0-22
COBISS: 52146432 Link will open in a new window
ISSN: 0024-3922
Parent publication: Linguistica
Views: 1240
Downloads: 120
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: Slovenian
Secondary title: O nekaterih strukturalnih lastnostih posamostaljenj v nemščini
Secondary abstract: Kot v mnogih knjižnih jezikih je v nemščini opazna težnja k posamostaljevanju stavčnih vsebin. V članku se omejujemo na posamostaljenja, ki imajo za jedro izglagolsko izpeljanko z abstraktnim pomenom. V nemščini je moč razlikovati vsaj dve pojavni obliki: 1. nevezana posamostaljenja v tki. prostih zgradbah (freie Fügungen), tj. v tki. frazeoloških glagolskih zvezah (Funktionsverbgefüge). V članku želimo predstaviti tele domneve: Posamostaljenja se lahko razvijejo v dve različni smeri. Nevezana posamostaljenja sčasoma izgubijo glagolske lastnosti (npr. prvotno vezljivost) in z napredujočo leksikalizacijo pridobijo čedalje več samostalniških lastnosti (npr. množino). V primerjavi z ustreznimi odvisnimi stavki so posamostaljenja ošibljene zgradbe, kajti skladenjska in pomenska razmerja med posameznimi deli posamostaljenja niso tako jasna kot med posameznimi deli odvisnih stavkov. V manj zaznamovanih besedilih so nevezana posamostaljenja zgradbeno manj zapletena kot ustrezni odvisni stavki, za tvorca besedila glede na zaželeno natančnost lažje ubesedljiva in za naslovnika besedila zaradi manjše obvestilnosti težje razumljiva. V frazeoloških glagolskih zvezah izgubijo izglagolske izpeljanke samostalniške lastnosti in pridobijo z napredujočo leksikalizacijo zgradbe več glagolskih lastnosti. V primerjavi z ustreznimi glagoli so te opisne zgradbe okrepljene skladenjske zgradbe, kajti zgradbeno in pomensko so bolj zapletene, za tvorca besedila so glede na zaželeno natančnost težje ubesedljiva in za naslovnika besedila zaradi večje obvestilnosti lažje razumljiva.
Secondary keywords: lingvistika;nemščina;sintaksa;slovnica;posamostaljenje;
URN: URN:NBN:SI
Type (COBISS): Article
Pages: str. 181-197
Volume: ǂLet. ǂ34
Issue: ǂšt. ǂ1
Chronology: 1994
ID: 9630634