Teodor Petrič (Avtor)

Povzetek

Wie in den meisten Literatursprachen zeigt sich auch in der deutschen Sprache eine allgemeine Tendenz zur Nominalisierung. Neben dem Ausbau van hochgradig komprimierten Nominalgruppen, deren Gliedkern oft ein Verbalstraktum ist, gelten die Funktionsverbgefüge als "die zweite Erscheinungsweise der Entwicklungstendenz der deutschen Sprache zum Nominalisierungsstil" oder sogar "als Hauptträger nominali­ sierender Tendenzen" 3 in der deutschen Sprache.

Ključne besede

lingvistika;nemščina;sintaksa;slovnica;

Podatki

Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM PEF - Pedagoška fakulteta
UDK: 803.0-22
COBISS: 52146432 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0024-3922
Matična publikacija: Linguistica
Št. ogledov: 1240
Št. prenosov: 120
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: O nekaterih strukturalnih lastnostih posamostaljenj v nemščini
Sekundarni povzetek: Kot v mnogih knjižnih jezikih je v nemščini opazna težnja k posamostaljevanju stavčnih vsebin. V članku se omejujemo na posamostaljenja, ki imajo za jedro izglagolsko izpeljanko z abstraktnim pomenom. V nemščini je moč razlikovati vsaj dve pojavni obliki: 1. nevezana posamostaljenja v tki. prostih zgradbah (freie Fügungen), tj. v tki. frazeoloških glagolskih zvezah (Funktionsverbgefüge). V članku želimo predstaviti tele domneve: Posamostaljenja se lahko razvijejo v dve različni smeri. Nevezana posamostaljenja sčasoma izgubijo glagolske lastnosti (npr. prvotno vezljivost) in z napredujočo leksikalizacijo pridobijo čedalje več samostalniških lastnosti (npr. množino). V primerjavi z ustreznimi odvisnimi stavki so posamostaljenja ošibljene zgradbe, kajti skladenjska in pomenska razmerja med posameznimi deli posamostaljenja niso tako jasna kot med posameznimi deli odvisnih stavkov. V manj zaznamovanih besedilih so nevezana posamostaljenja zgradbeno manj zapletena kot ustrezni odvisni stavki, za tvorca besedila glede na zaželeno natančnost lažje ubesedljiva in za naslovnika besedila zaradi manjše obvestilnosti težje razumljiva. V frazeoloških glagolskih zvezah izgubijo izglagolske izpeljanke samostalniške lastnosti in pridobijo z napredujočo leksikalizacijo zgradbe več glagolskih lastnosti. V primerjavi z ustreznimi glagoli so te opisne zgradbe okrepljene skladenjske zgradbe, kajti zgradbeno in pomensko so bolj zapletene, za tvorca besedila so glede na zaželeno natančnost težje ubesedljiva in za naslovnika besedila zaradi večje obvestilnosti lažje razumljiva.
Sekundarne ključne besede: lingvistika;nemščina;sintaksa;slovnica;posamostaljenje;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 181-197
Letnik: ǂLet. ǂ34
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 1994
ID: 9630634