diplomsko delo
Tina Kegl (Avtor), Boštjan Brezovnik (Mentor)

Povzetek

Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.

Ključne besede

javne službe;javno-zasebno partnerstvo;javni sektor;koncesijko razmerje;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [T. Kegl]
UDK: 34(043.2)
COBISS: 4131115 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 7684
Št. prenosov: 1335
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: PUBLIC-PRIVATE PARTNERSHIP CONTRTACT
Sekundarni povzetek: Public-private partnership is not a new form of cooperation between the public and the private sector. However, it is a form newly discovered and introduced by various states due to state budget limitations. The public-private partnership was first enforced in Great Britain. Numerous other countries followed. Slovenia introduced the partnership relatively late. The advantage of such circumstances is that Slovenia had a chance to learn from the experiences of other countries. The public-private partnership in Slovenia is defined by the Private-Private Partnership Act and it does not have a unified definition. All projects that include the cooperation of the public and the private sector in assuring the execution of public service or reinstatement of public infrastructure can be qualified as projects of the public-private partnerships. Public-private partnership is divided into contractual and equity public-private partnership. The first includes concession public-private partnership and public procurement public-private partnership. The most frequent form of enforcing public-private partnership in Slovenia is the concession partnership of the contractual public-private partnership. We can talk of concession when the state or the municipality, functioning as a concedente, imparts some exclusive right to an individual or to a legal person (concessionaire) in public interest. The relationship between the concedente and the concessionaire is settled by a concession contract. The concession contract combines features of administrative law and civil law. The concession contract is a part of mixed administrative acts because it portrays characteristics of state authority acts as well as commercial operation instruments. This means that on one hand we are dealing with a concession act which is used to bestow some exclusive right and thus authoritatively settle some specific legal relationship. On the other hand the concession is also a commercial operation instrument with which the state, local communities, state organs or an organ of local community appear as legal persons, freely use or manage their assets and assume rights and responsibilities.
Sekundarne ključne besede: public service;public-private partnership;public sector;private sector;concession;concession relation;concession contract;concession act;concessionaire;concedente;public interest;risks;infrastructure.;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fakulteta
Strani: ii, III, 48 f.
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;law;jurisprudence;pravo;pravoznanstvo;
ID: 1003362