diplomsko delo
Povzetek
Pri teku na dolge proge učinkovitost določajo tri glavne determinante in sicer: VO2max, hitrost pri anaerobnem pragu in ekonomičnost teka. Ekonomičnost teka je definirana kot energijska potreba za določeno hitrost submaksimalnega teka in je izražena kot VO2submax pri določeni hitrosti teka. Ekonomičnost predstavlja pomembno fiziološko meritev za vzdržljivostne športnike, še posebej za tekače na dolge proge. V diplomski nalogi so opisane: meritve ekonomičnosti teka in dejavniki, ki vplivajo na ekonomičnost teka (s poudarkom na postavitvi stopala na tla) ter intervencije za izboljšanje ekonomičnosti teka. Kljub temu, da je ekonomičnost teka preprosta za merjenje in dokaj zanesljiva, je očitno, da nanjo vplivajo različni presnovni, kardiorespiratorni, biomehanični in živčnomišični dejavniki vsakega posameznika. Mnogi od dejavnikov, ki vplivajo na ekonomičnost se lahko prilagodijo s pomočjo treninga in/ali drugih intervencij, kar vpliva na boljšo ekonomičnost teka. Med biomehanične dejavnike ekonomičnosti teka spada tudi način postavitve stopala na podlago. Način postavitve stopala se nanaša na začetni kontakt na podplatu, s katerim se tekač najprej dotakne tal. Pri tekačih so najpogostejši trije načini postavitve stopala na tla in sicer postavitev stopala na peto (RFS), postavitev na srednji del stopala (MFS) in postavitev na sprednji del stopala (FFS). Zadnje čase je med tekači in raziskovalci veliko zanimanja glede učinka različnih načinov postavitve stopala na ekonomičnost teka. Iz pregledanih študij je razvidno, da način postavitve stopala na podlago, kot samostojni dejavnik, ne vpliva na ekonomičnost teka. Čeprav so bili nekateri načini postavitve stopala na podlago v posameznih študijah bolj ekonomični, so se te ugotovitve sklicevale tudi na druge dejavnike kot so: določeni koti pri teku, hitrost teka.
Ključne besede
šport;tek;ekonomičnost teka;meritve;normativni podatki;tek na tekalni preprogi;tek na prostem;dejavniki;postavitev stopala;način postavitve stopala;anatomija stopala;funkcionalnost stopala;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2018 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL FŠ - Fakulteta za šport |
Založnik: |
[N. Penić] |
UDK: |
796.422:611.98 |
COBISS: |
5451953
|
Št. ogledov: |
711 |
Št. prenosov: |
328 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Running economy from foot strike pattern perspective |
Sekundarni povzetek: |
The primary physiological determinants of endurance running performance are maximal oxygen uptake (VO2max), lactate threshold/fractional utilisation of VO2max and running economy. Running economy is typically defined as the energy demand for a given velocity of submaximal running, and is determined by measuring the steady-state consumption of oxygen and the respiratory exchange ratio. Running economy is considered an important physiological measure for endurance athletes, especially distance runners. This thesis considers how running economy is measured, factors that determine running economy (focused on foot strike patterns) and interventions to improve running economy. Despite being simple to measure and acceptably reliable, it is evident that running economy is a complex, multifactorial concept that reflects the integrated composite of a variety of metabolic, cardiorespiratory, biomechanical and neuromuscular characteristics that are unique to the individual. Foot strike patterns are considered as biomehanical factors of running economy. Many of these numerous factors are able to adapt through training or other interventions resulting in improved running economy. Foot strike pattern refers to the location of the center of pressure on the sole of the foot during the initial ontact with the ground. Three foot strike patterns are found to be common in runners. These include rearfoot strike (RFS), midfoot strike (MFS), and forefoot strike (FFS). There has been recent interest on the effect of foot strike patterns on running economy. The effect of foot strike pattern on running economy is a topic that is debated among runners and researchers alike. The reviewed studies collectively suggest that foot strike pattern alone is not a determinant of running economy. Although certain foot strike patterns were more economical in particular individual studies, these findings also relied on particular running angles or running speeds and did not indicate that foot strike pattern is a stand-alone factor in running economy. |
Sekundarne ključne besede: |
running;running economy;factors of economy;foot strike pattern; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Fak. za šport |
ID: |
10984353 |