Simon Poljanšek (Avtor), Jernej Jevšenak (Avtor), Jožica Gričar (Avtor), Tom Levanič (Avtor)

Povzetek

Kljub velikemu številu dendroklimatoloških raziskav o različnih drevesnih vrstah iz Bosne in Hercegovine primanjkuje informacij o sezonskem nastajanju lesa, ki bi pripomogle k boljši interpretaciji klimatskega signala v branikah. Z uporabo metode pining in ročnih dendrometrov smo raziskali sezonsko dinamiko debelinske rasti dreves črnega bora (Pinus nigra Arnold) v dveh zaporednih rastnih sezonah: 2011 in 2012. Do 60 let stara drevesa so rastla v sestoju ob vznožju planote v zahodnem, goratem predelu Balkanskega polotoka. Med obema letoma je bilo zaznati razlike v sezonski dinamiki nastajanja lesa in končnem številu celic. V obeh letih se je les pričel nastajati v začetku oziroma sredi marca. Razlike so bile opažene v najvišji stopnji nastajanja lesa: v letu 2011 je nastopila na dan v letu (DVL) 153 in na DVL 145 v letu 2012; prav tako pa tudi v koncu ksilemske rasti: končala se je okoli DVL 223 v letu 2012 in okoli DVL 255 v letu 2011. Na podlagi prvega odvoda Gompertzove funkcije je bila stopnja ocenjene ksilemske rasti nižja v letu 2011. Dendrometri so v obeh rastnih sezonah zabeležili nizko stopnjo priraščanja spomladi, višjo poleti in ponovno nižjo jeseni. V primerjavi z metodo pining so dendrometri zabeležili zamik v začetku debelinskega priraščanja do 20 dni v letu 2012. Poleg tega so dendrometri zabeležili povečan obseg debla po koncu rastne sezone v obeh rastnih sezonah, ko se je nastajanje lesa že zaključilo. Razlike med obema metodama lahko pripišemo vplivu gibanja vode v ksilemu in floemu ter številnim strukturnim procesom v skorji, ki so zabeleženi v meritvah dendrometrov. Vpliv vremenskih razmer na nastajanje ksilema je prav tako povezan z razlikami med obema rastnima sezonama, čeprav je težko opredeliti posledice kratkotrajnih vremenskih pojavov

Ključne besede

pinning;manual dendrometers;radial growth;Pinus nigra;cambium;Balkan Peninsula;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL - Univerza v Ljubljani
UDK: 630*56+630*11:630*81(045)=111
COBISS: 5460902 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 2335-3112
Matična publikacija: Acta Silvae et Ligni
Št. ogledov: 2891
Št. prenosov: 2677
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Sezonska debelinska rast črnega bora (Pinus nigra Arnold) iz Bosne in Hercegovine, spremljana z metodo pining in ročnimi dendrometri
Sekundarni povzetek: Kljub velikemu številu dendroklimatoloških raziskav o različnih drevesnih vrstah iz Bosne in Hercegovine primanjkuje informacij o sezonskem nastajanju lesa, ki bi pripomogle k boljši interpretaciji klimatskega signala v branikah. Z uporabo metode pining in ročnih dendrometrov smo raziskali sezonsko dinamiko debelinske rasti dreves črnega bora (Pinus nigra Arnold) v dveh zaporednih rastnih sezonah: 2011 in 2012. Do 60 let stara drevesa so rastla v sestoju ob vznožju planote v zahodnem, goratem predelu Balkanskega polotoka. Med obema letoma je bilo zaznati razlike v sezonski dinamiki nastajanja lesa in končnem številu celic. V obeh letih se je les pričel nastajati v začetku oziroma sredi marca. Razlike so bile opažene v najvišji stopnji nastajanja lesa: v letu 2011 je nastopila na dan v letu (DVL) 153 in na DVL 145 v letu 2012; prav tako pa tudi v koncu ksilemske rasti: končala se je okoli DVL 223 v letu 2012 in okoli DVL 255 v letu 2011. Na podlagi prvega odvoda Gompertzove funkcije je bila stopnja ocenjene ksilemske rasti nižja v letu 2011. Dendrometri so v obeh rastnih sezonah zabeležili nizko stopnjo priraščanja spomladi, višjo poleti in ponovno nižjo jeseni. V primerjavi z metodo pining so dendrometri zabeležili zamik v začetku debelinskega priraščanja do 20 dni v letu 2012. Poleg tega so dendrometri zabeležili povečan obseg debla po koncu rastne sezone v obeh rastnih sezonah, ko se je nastajanje lesa že zaključilo. Razlike med obema metodama lahko pripišemo vplivu gibanja vode v ksilemu in floemu ter številnim strukturnim procesom v skorji, ki so zabeleženi v meritvah dendrometrov. Vpliv vremenskih razmer na nastajanje ksilema je prav tako povezan z razlikami med obema rastnima sezonama, čeprav je težko opredeliti posledice kratkotrajnih vremenskih pojavov
Sekundarne ključne besede: metoda pining;ročni dendrometri;debelinska rast;Pinus nigra;kambij;Balkanski polotok;
Strani: str. 1-11
Zvezek: ǂ[Št.] ǂ119
Čas izdaje: 2019
DOI: 10.20315/ASetL.119.1
ID: 11221203