doktorska disertacija
Simon Poljanšek (Avtor), Aleš Kadunc (Recenzent), Jožica Gričar (Recenzent), Tom Levanič (Mentor)

Povzetek

Za območje osrednjega dela areala črnega bora (Pinus nigra Arnold) na zahodnemdelu Balkanskega polotoka je bila iz sedmih medsebojno ujemajočih se lokalnih kronologij širin branik izračunana prva regionalna kronologija. Dodatno so bili letni debelinski prirastki vzorčeni na severovzhodnem ter severozahodnem robu razširjenosti bora na Balkanskem polotoku. Slednja lokacija se nahaja v submediteranskem delu Slovenije, tu sta bili izmerjeni tudi gostoti ranega in kasnega lesa. Izdelana regionalna kronologija širin branik črnega bora se ujema s predhodno objavljenimi regionalnimi kronologijami sosednjih območij. Na širino branik dreves z območja submediteranskega dela Slovenije negativno vplivajo nadpovprečne poletne temperature, na gostoto ranega lesa pa imajo pozitiven vpliv zgodnje poletne padavine. V Bosni in Hercegovini (BiH), kjer je trajanje sončnega obsevanja predstavljeno kot posredni kazalnik vlažnostnega stresa, je bil odkrit na širino branik značilni negativni vpliv trajanja sončnega obsevanja obdobja junijjulij. Medtem je bila na severovzhodni meji balkanskega dela areala, v jugozahodni Romuniji, izračunana značilna korelacija med širino branik in standardiziranim padavinskim indeksom obdobja junij-avgust. Vpliv klime na širino branik črnega bora z območja BiH je stabilen do sredine druge polovice 20. stoletja, potem je klimatski signal oslabljen. Najverjetnejši vzrok za šibkejši klimatski signal so značilne spremembe v ciklonih nad Balkanskim polotokom in s tem manjši sušni stres za drevesa. Trajanje sončnega obsevanja je rekonstruirano do leta 1660, padavinski indeks pa do leta 1688. Značilna leta, prepoznana s preseganjem izbranih mejnih vrednosti rekonstrukcije, so bila pojasnjena z drugimi objavljenimi in neobičajnimi dogodki, ki vplivajo narast: sušami, poletnimi deževji, hladnimi poletji in vulkanskimi izbruhi.

Ključne besede

Balkanski polotok;dendrokronologija;branike;prirastek lesa;okoljski dejavniki;suša;temperatura;padavine;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UL - Univerza v Ljubljani
Založnik: [S. Poljanšek]
UDK: 551.583.4:630*174.75(497)(043.3)
COBISS: 773495 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1157
Št. prenosov: 340
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Dendrochronology of black pine (Pinus nigra Arnold) in the western part of the Balkan peninsula
Sekundarni povzetek: For the central part of the black pine (Pinus nigra Arnold) distribution area on the Balkan Peninsula, seven site chronologies were developed, which match each other and form the first regional tree-ring width chronology. Regional chronology matches the published regional chronologies from the neighbouring regions. Additionally, one site each in north-eastern and north-western marginof the black pine distribution on the Balkan Peninsula was sampled. The north-western site is located in sub-Mediterranean Slovenia where, additionally, the density of early- and latewood was measured. Here has mean summer temperature negative influence on the tree-ring widths, while early summer precipitation positively affects the earlywood density. In Bosnia and Herzegovina (BiH), moisture stress was associated with sunshine hours, and statistically significant influence of June-July sunshine hours on the tree-ring widths was discovered. In the north-eastern margin of the black pinedistribution from the Balkan Peninsula, in the south-western part of Romania, statistically significant correlation between tree-ring widths and standardized precipitation index from the June-August period was calculated. Climate signal in tree-ring widths from BiH area is stable till the second half of the 20th century, while later on the signal weakens. The most plausible reason is the difference in cyclones over the Balkan Peninsula and reduced drought stress for trees. Sunshine hours were reconstructed back to the year 1660, and precipitation index back to 1688. The extreme years, identified with thresholds and reconstructions, were recognized with the aid of previously published and archived unusual events: droughts, floods, cool summers and volcanic eruptions.
Sekundarne ključne besede: Črni bor;Disertacije;Dendroklimatologija;Zahodni Balkan;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak.
Strani: VII, 101, [36] str.
ID: 9080064