diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blažka Tratnik (Avtor), Miroslav Žaberl (Mentor)

Povzetek

V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.

Ključne besede

diplomske naloge;predkazenski postopek;policija;državni tožilec;zakonska ureditev;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik: [B. Tratnik]
UDK: 343.1(043.2)
COBISS: 28988931 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 555
Št. prenosov: 101
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Criminal complaint
Sekundarni povzetek: In the bachelor's thesis, we focused on the institute of the first information report and, as part of that, on a criminal complaint. A criminal complaint in the Slovenian penal system is information about an event with potential components of an offence. A criminal complaint can be filed by anyone and given to the court, the public prosecutor, or the police. There are several different types of complaints and the statutory duty to file them. Upon receiving such information, the repressive authorities begin their activities with potentially necessary encroachment on human rights and fundamental freedoms, and consequently start the pre-trial investigation. The pre-trial investigation is conducted by the public prosecutor, which is why he is called the master of the procedure or dominus litis. Upon the announcement of a criminal offense, the prosecutor directs and guides the work of the police, with the aim of obtaining enough evidence for the commencement of criminal proceedings and for making the appropriate decision on its continuation. The police are the state body that is most often the first to be informed of a crime. Its task is to obtain information and perform investigative actions, which will provide the necessary evidence for the crime to be investigated and the offender to be identified, while acting in accordance with its powers. Despite the importance of a criminal complaint, there are quite a few dilemmas and problems related to it. Among other things, these result from lack of legislation, as the Criminal Procedure Act pays little attention to it. The unclear definition of the legislation affects the quality of guidance by the state prosecutor, which consequently has a negative effect on the bodies responsible for the quality of the procedure. The regulation of the legislation relating to criminal complaint differs from country to country, so in the bachelor’s thesis we compared Slovenian legislation with the legislation of Italy, Germany, and France. 
Sekundarne ključne besede: pre-trail investigation;police;public prosecutor;legislation;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani: VI, 41 str.
ID: 12034987
Priporočena dela:
, diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
, diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
, diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
, diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje