Uniform master's programme Pharmacy

Povzetek

Plants have been used since ancient times. Nowadays their popularity is increased, not only as a food or decorative plants but also as herbal medicines and natural cosmetic. Because of that, we are daily in touch with them and it is necessary to know, which are the most harmful plants and allergens and what reactions on the skin they can cause. Allergic contact dermatitis, irritant contact dermatitis, contact urticaria and phytophotodermatitis are the most typical cutaneous reactions among phytodermatitis.Our main purpose was to make a general overview of plants that can cause allergic skin reactions. We wanted to estimate which plant families are the most allergenic, which occupation are the most exposed to them and which are the possible allergens. We started our research on databases (Scopus, PubMed). Firstly we were searching after the most allergenic plant families. After that we focused on specific plants and case reports. According to the literature we can say that allergic contact dermatitis is mostly generated by Compositae, worldwide known plant family. Anacardiaceae are the next plant family in which we have found more case reports. These plants are found in South and North America, Asia and South Africa. Primulaceae family is also common cause of ACD. Its plants are popular ornamental plants. According to our review, the most reported allergens are from group SQL. This group is mostly found in Compositae family, in Liliaceae and Alstroemeriaceae family as tulipalin A and also in Jubulaceae and Lamiaceae. On the second place are phenols and its derivates found in Anacardiaceae, Ginkgoaceae and Proteaceae. The most ACD is caused after direct contact with the raw plants. Mostly mentioned plant families are Compositae, Jubulaceae, Alstroemeriaceae, Anacardiaceae, Proteaceae, Primulaceae, Araliaceae and Lamiaceae. On the next two places are different occupations working with plants (arborists, chefs, cooks). Mostly mentioned families are Liliaceae, Alstroemeriaceae, Anacardiaceae, Rutaceae, Alliaceae, Cruciferae and Apiaceae. ACD from herbal cosmetic is less common. More cases of ACD are from home made preparations as are tinctures, bandages and other remedies.

Ključne besede

allergic contact dermatitis compositae patch tests phytodermatitis;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FFA - Fakulteta za farmacijo
Založnik: [D. Gregorič]
UDK: 615.3:616.5-002(043.3)
COBISS: 4076145 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1042
Št. prenosov: 179
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Allergic contact dermatitis and other skin reactions caused by plants
Sekundarni povzetek: Uporaba rastlin je med ljudmi prisotna že do nekdaj. Priprava hrane, čajev, lajšanje in zdravljenje različnih bolezni ter vedno večja uporaba v kozmetiki so pripomogli k večjemu zanimanju za raziskovanje rastlin, ki povzročajo različne reakcije na koži. Le te se lahko pokažejo kot iritantni in alergijski kontaktni dermatitis, kontaktna urtikarija ter fitofotodermatitis. Prevalenca iritantnega kontaktnega dermatitisa je največja, saj lahko prizadene vsakogar. Alergijski kontaktni dermatitis pa prevladuje pri alergijskih kožnih spremembah občutljivih posameznikov. Na iritantni kontaktni dermatitis, poleg ostrih listov, bodic in trnjev, ki povzročajo mehansko draženje, vplivajo tudi kemične snovi, kot so izotiocianati, diterpenski estri, protoanemonin, kalcijev oksalat ter alkaloidi. Fitofotodermatitis se pojavi ob izpostavitvi kože rastlinskim delom, ki vsebujejo furokumarine ter sončni svetlobi. Kontaktna urtikarija se lahko pojavi pri vsakem posamezniku. Znan vzrok izpuščajev so koprive iz družine Urticaceae. Namen magistrske naloge je, da s pregledom različnih virov, najdenih v podatkovnih bazah PubMed ter Scopus, naredimo sistematičen pregled rastlin, ki povzročajo alergijski kontaktni dermatitis. Poleg samih rastlin nas bo zanimalo, kateri alergeni naj bi povzročali občutljivost. Poskušali bomo ugotoviti, katere skupine ljudi so najbolj izpostavljene tveganju ter kakšen način stika z rastlino je najbolj škodljiv. Pri delu smo se najprej osredotočili na iskanje splošnih informacij o družinah rastlin, ki se v literaturi najpogosteje pojavljajo kot alergene. Ko smo dobili to informacijo, smo se usmerili na posamezne rastline. Zanimivo je, da za nekatere družine, ki naj bi vsebovale alergene, nismo našli nobenega posebej omenjenega predstavnika. Nekatere rastline pa so bolj raziskane. To se predstavnice družine Compositae/Asteraceae (nebinovke). Rastline same po sebi ne povzročajo večjih težav, vendar pa zaradi čedalje večje uporabe v domačih zdravilnih pripravkih ter prisotnosti v naravni kozmetiki naraščajo tudi alergije, ki prizadenejo predvsem občutljive posameznike. Za lažje prepoznavanje alergij ter predvidevanje navzkrižnih reakcij med posameznimi rastlinami je potrebno poznati alergene. Glavne skupine, ki povzročajo alergijski kontaktni dermatitis, so: α-metilen-γ-butirolaktoni, kinoni, derivati fenola, terpeni ter disulfidi, izotiocianati in derivati poliacetilena. Pojavnost alergijskih reakcij je odvisna tudi od same koncentracije alergenov. Le ta v rastlini variira glede na letni čas ter geografsko lego. Nekatere rastline rastejo le na območjih iz katerih izvirajo, zato tudi dermatitis, ki ga povzročajo, ni znan povsod. Dobljeni rezultati kažejo, da se družina steraceae/Compositae (nebinovke) v literaturi največ omenja kot povzročiteljica alergijskega kontaktnega dermatitisa. Predstavlja rastline, ki se uporabljajo v prehrani, kot zelišča, dekorativne rastline ter v kozmetiki. To pa je verjetno tudi razlog za vse večje zanimanje pri raziskavah ter tudi več alergijskih reakcij. Med večkrat omenjenimi in raziskanimi rastlinami iz te družine so arnika, navadni rman, beli vratič, kamilica, ognjič, navadni regrat. Skupina alergenov, ki prevladuje, so seskviterpenski laktoni. Razlike v strukturi med njimi so majhne, vendar pa lahko povzročijo navzkrižne reakcije. Sledijo ji rastline družine Anacardiaceae (rujevke), ki rastejo predvsem na tropskih in subtropskih območjih. Te so znane povzročiteljice alergijskega kontaktnega dermatitisa v državah Severne in Južne Amerike, v Evropi pa so manj poznane. Večinoma so to predstavnice rodov Toxicodendron in Lithraea. Prevladujoči alergeni so iz skupine derivatov fenola. Nekatere rastline so zanimive za raziskave, ker jih uporabljamo v okrasne namene. Ena izmed takih je družina Primulaceae (jegličevke) s prevladujočim alergenom priminom, ki spada v skupino benzokinonov. Med alergeni prevladujejo seskviterpenski laktoni, ki jih, poleg družine Compositae (nebinovke), najdemo tudi v družinah Lamiaceae (ustnatnice), Jubulaceae (jetrenjaki), Liliaceae (lilijevke) ter Alstroemeriaceae (narcisovke). Sledijo jim derivati fenola, ki so pogosti v družinah Anacardiaceae (rujevke), Ginkgoaceae (ginkovke) ter Proteaceae (protejevke). Splošno velja, da so najranljivejši tisti, ki so pogosto ter dalj časa v stiku z rastlinami. Največ poročanj o kožnih reakcijah je po neposrednem stiku z rastlinami ter pri delavcih, zaposlenih v vrtnarski, cvetličarski ter prehrambni industriji. Poročanj o alergijah na kozmetiko je bilo najmanj. To je verjetno zato, ker te rastline ne vsebujejo visokih koncentracij alergenov. Vendar pa čedalje večja uporaba naravne kozmetike, in s tem tudi povečan stik z alergeni, povzroča alergije pri bolj občutljivih posameznikih. Ko je pri pacientu sum na alergijo zaradi določene rastline, se na njem opravi testiranje. To poteka tako, da se pacienta najprej povpraša po morebitnih potovanjih, vrtnarjenju ali kakršnem koli stiku z rastlinami, saj se na ta način lahko predvidi, katera rastlina bi lahko bila vzrok, ter če je reakcija posledica prvega stika, daljše izpostavljenosti ali pa navzkrižnih reakcij. Nato se naredijo testi z obliži, ki vsebujejo zmes seskviterpenskih laktonov; alantolaktone, kostunolide in dehidrokustuslaktone. Ker pa le ta zmes ne zazna vseh primerov, se za testiranje uporabljajo tudi pripravki izvlečkov rastlin iz družine Compositae (arnike, rmana, navadnega ter belega vratiča in nemške kamilice). Če je sum na alergijo iz določene rastline, se dodatno lahko testira tudi neposredno z rastlinskimi deli.
Sekundarne ključne besede: alergijski kontaktni dermatitis;nebinovke;test z obliži;fitodermatitis;alergeni;Alzheimerjeva bolezen;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za farmacijo
Strani: XI, 52 f.
ID: 12048486