Kristina Pranjić (Avtor)

Povzetek

Članek tematizira podobo balkanskega človeka barbarogenija, kot jo zasnuje eden od osrednjih predstavnikov jugoslovanske avantgarde Ljubomir Micić. Ideji barbara-genija in balkanizacije/barbarizacije Evrope se razvijeta v reviji Zenit, prav tako pa sta zastopani v Micićevi poeziji in prozi (roman Barbarogenij Decivilizator). Podobne sintagme najdemo tudi pri Srečku Kosovelu in akterjih ljubljanske revije Tank. Le-te kažejo na oblikovanje posebne lokalne identitete, ki vzpostavlja tudi nacionalni kontekst njihovega dela. S tem pa pričajo tudi o izvirni misli in umetnostno-zgodovinski specifiki jugoslovanske avantgardne struje, povezane s specifičnimi družbeno-političnimi dogodki v prvih desetletjih 20. stoletja. Funkcija avantgardističnega vračanja k nacionalnim koreninam je sprevračanje hierarhiziranega razmerja do Zahoda z radikalno avtostereotipizacijo. Tako internacionalizacija/kozmopolitskost kot radikalno izpostavljanje nacionalnih karakteristik se kažeta kot strategiji za transgresijo identitet in vzpostavljanje Balkana kot pluralne kulturne identitete s svojo ustvarjalno močjo znotraj jugoslovanske avantgarde.

Ključne besede

jugoslovanska književnost;literarna avantgarda;zenitizem;barbarogenij;imagologija;Evropa;Balkan;kulturna identiteta;Micić;Ljubomir;1895-1971;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UNG - Univerza v Novi Gorici
UDK: 821.163.09"1921/1926"
COBISS: 38228483 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0351-1189
Matična publikacija: Primerjalna književnost
Št. ogledov: 1829
Št. prenosov: 100
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The article presents the image of a Balkan man, barbarogenius, as conceived by one of the central representatives of the Yugoslav avant-garde, Ljubomir Micić (1895-1971). The concepts of barbarian-genius and balkanization/barbarization of Europe were developed in the Zenit (1921-1926) journal, and were also represented in Micić's poetry and prose (the novel Barbarogenious Decivilizer). Similar ideas can also be found in the work of Srečko Kosovel (1904-1926) and in the Ljubljana Tank journal (1927). This points to the formation of a specific local identity, which indicates the national context of the Yugoslav avant-garde. In this way, we can track the original thought and art-historical specifics of this avant-garde current, connected with particular socio-political events in the first decades of the twentieth century. Both internationalization/cosmopolitanism and radical exposure of national characteristics can be seen as strategies for the transgression of identities, and for the establishment of the Balkans as a pluralistic cultural identity with its creative power within the Yugoslav avant-garde.
Sekundarne ključne besede: Yugoslav literature;literary avant-garde;zenitism;imagology;Europe;the Balkans;cultural identity;
URN: URN:SI:UNG
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 139-157
Letnik: ǂLetn. ǂ43
Zvezek: ǂšt. ǂ3
Čas izdaje: nov. 2020
DOI: 10.3986/pkn.v43.i3.08
ID: 12172059
Priporočena dela:
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu
, from Prague to Zagreb
, (1920/21)
, predavanje na Katedri za slavistiku Filološkog fakulteta Univerziteta u Beogradu, Katedra za slavistiku, izvedeno v okviru podoktorskega projekta Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916-1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, Beograd, 3. 3. 2020